|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Nìhdy bì w Smochæicach wu³ki mór a ko³o woko³o. ®adyn domjacy srìdk, ¾ane lìkaàske wukazanje njepomha¹e. Bóh luby Knjez pak bì¹e dawno na tón èas z wustrowjacej mocu po¾ohnowa³ studnièku w Duborcy.
Pøi jìzdnym puæu, ki¾ ze Smochæic do mìsta wjed¼e, nìhd¼e pjeæ stow kroèel wote wsy a pjeæd¼esat kroèel wot puæa k prawicy w keàèkach, ki¾ Duborka rìkaju, ¾órle¹e so studnièka z jasnej dobrej wodu.
Cy³a wjes le¾e¹e khora a mrìæe bì we w¹ìch domach. ©tó¾ pak hi¹æe zamó k tej studniècy po ¹tyrjoch lìzæ a so z njeje napiæ, tón wotkhori.
Wotkhorjeni dyrbjachu khwataæ swojich zemrìtych khowaæ w blizkosæi. Pøi wjelkowskim puæu so hi¹æe d¼ensa to mócne pohrjebni¹æo pokazuje na Pjeta¹ec polu pod wulkej brìzycu.
Studnièka w Duborcy bì z toho èasa wuwo³ana po w¹ìch Delanach. Ze w¹ìch stronow pøikhad¾achu khori a napiwachu so strowi. A k èe¼kokhorym bu ta woda no¹ena nic bjezd¼ak. Te¾ strowi sebi z njej strowotu kruæachu. Ki¾ bychu do mìsta khod¼ili, bychu sej na domojpuæu karany, ble¹e a khany za dom naèerali.
Bì¹e pak knjez nad Smochæicami hrozny, njepopøacy. Tón wy¹e teje studnièki khì¾ku natwari a ju zamkny. Jeno¾ do hrodu dyrbje¹e ta woda po ro³ach bì¾eæ.
Ale bo¾e khostanje njewuwosta. Ki¾ bì druhim njepopøa³, pøiñd¼e sam do tradanja. Ta woda zaprahny.
Ma³y suchi dólèk woznamjenja hi¹æe d¼ensa to mìstno, hd¼e¾ je so nìhdy woda wustrowjenja ¾orli³a z ku¾o³kom.
Ta woda wotpoèuje h³uboko w zemi; tón hrozny knjez pak njeje k wotpoèinku pøi¹o³.
Hórnikowa Èitanka.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Wod¼an