- Páta

- Srbská èítanka

-

60.

Rowaà

Z rukomaj po durjach masajo
Rowaà Bosæij stupi do jstwy ho³ej,
K blidu ¹mjata pjana h³owa so,
Jako blìda smjeræ we drasæe nowej.

"Èert æe køi¾uj, Khata babica,
Z ³o¾a stañ mi, lìni pjeñko zhni³y!
Palenc z karana so smìwkota;
Swìèku zaswìæ, zo sej køewju ¾i³y!"

"Njewì¹, zo nam wolij wu¹o³ je.
Swìèka wèera te¾ so dopali³a?
Lehñ so, po³noc ju¾ so bli¾uje,
Jìdnata je hi¾om hod¼in bi³a!

So za du¹u khudu pomodli,
Zo by æì³o pokoj w rowje mì³o;
Wopi³stwa so wostaj, do so d¼i!
Palenc kazy du¹u, kazy æì³o!" -

"Zmìrom, stara waka w borle tam,
Blady skhowaj sej a prìdowanje!
Nochce¹-li, dha zaswìæu sej sam,
Na ¹ibjeñcu s³u¹a korkotanje -

Saprli¹ka Khata, d¼ens chcu piæ,
Zo æi keàchow æmowy radosæ zmìje;
Rowaà sym a smjeræ chcu poswjeæiæ,
Pøi tajkim so piæu smjeræ d¼ì smìje."

A tu rowaà Bosæij postanje,
Ze jstwy z karanom so ¹mjata pjany,
Z durjemi pak stra¹nje zaprasnje,
Na keøchow wón kroèi rozhnìwany.

Na keàchow so rowaà do¹kraba,
Pøez rowy so wjeræo postupuje;
Køi¾e po boku - tu kóstnica -
We njej wìtr w srujertnych zynkach duje.

Bosæij tøi króæ z pjasæu bije
Pøed kóstnicu na durje;
palenc ruèe do so lije,
"Dobry wjeèor!" zarjechtuje.

"Rjechtaj, rjechtaj, ¾aba b³udnica,
Karan wuprózdnju pøi swìtle jasnym;
Swìèkow dosæ ma moja kóstnica;"
Zabórbata Bosæij z h³osom djasnym.

Tak ka¾ èertow wójsko howrjace,
Za nim duchow æmowy rój so æìri;
Mócny wichor ruje zatra¹nje,
Pøez rowy a køi¾e puæe mìri.

"K tajkim hosæom njesmì tótka
Ka¾ do korèmy zastupiæ; -
©to? - Ty mjelèi¹, stara èrjódka?
Njeda¹ próh swój pøekroèiæ?

Wìrno, njecha so wam stawaæ,
Lìnje stawy dud³awe!
Èakajæe, chcu do was ka³aæ,
Zo wam nop wa¹ roztaje!"

W zerzawym so zamku wjeræi
Kluè we durjach poma³ku;
Z khì¾ki hud¼ba smjeræi ¹æerèi -
- Tu so durje wotamknu.

Rowaà swìèku zapaluje,
Karan staji na ³awku;
Wìtr ¹umi, wìtr duje,
Zatøasuje kóstnicu.

"Aj, snad¼ chceæe pøepro¹enje
K nócnej mojej hosæinje?
Kóstliwcy, du¾ pro¹u rjenje,
Ke mni so jow posad¼æe!"

Kulody walody kosæe so æìrja,
Nopy za nopami rjepotaja;
Nohi a ruki so k sebi zas mìrja:
Prìnjeho wid¼i¹, ju¾ kóstliwca.

"Hojda, wy rjepuchi, èertowe pjeñki,
Pójæe w¹ak bli¾e a njebojæe so!
Karan was napoji, plìchate ¹æeñki!"
- Pije, so posad¼i bórbotajo.

Druhi so sydaju woko³o tótka,
Kosæowy rjeæaz joh' wobeñd¼e;
Pjana so wjeræi ka¾ wrótna jom' h³owa,
Huba so karana njedótknje.

Bì³y tu stoji, tam èorny so stupi,
®o³ty a æmowy, ¹e¹eraty;
Zuby tón wótøi a tamny je tupi,
Wud¼era woèi nopachaty.

"Hopsa nìtk, hajsa, wy susod¼i moji,
Knjeza d¼ens na¹eho poèesæmy!
Zbìhajmy rucy a stajejmy nohi;
Z karana bì¾i duch swjatoèny!"

Khort zo by do was! wy pra¹iwe woèi,
Do kutow z wami a do zemje!"
Napina ¾i³y a na nje wón skoèi -
Cy³a w¹ak èrjóda joh' wobzamknje.

"Pij jeno¾, kmótøiko, pij jeno¾ z nami,
Hosæo smy twoji d¼ens nadobni;
Knje¾e na¹, d¼ensa so s³u¾owni z wami,
Zwjesela po³ jeno¾ hod¼inki!"

Z karana palenc wón do krka lije,
Ka¾ by so pali³, wón poæi so;
Bóle so kóstliwcow rój na njoh' wije:
"Pij jeno z nami, na¹ Bosæijo!"

Na zem wón padny so pod ³awu wala
Dwanaæe prasny - tu hosæo so
Zhubja - so swìcy we kóstnicy pala;
Hasnu - - w kóstnicy æicho bu w¹o -

Rano Khata stawa. "Zbó¾niko!
Knje¾e Bo¾o! hd¼e zas' Bosæij bud¼e?
Jeho du¹u zwarnuj. Jìzusko!"
Pyta jeho, pyta jeho w¹ud¼e.

W kóstnicy joh' nam'ka na kosæach.
Karan prózdny - woko³ bì³e nopy -
Rowaà le¾i morwy na marach.
Za¹³e, za¹³e w¹itke jeho khopy,
Kotre¾ z ³opatu wón ryje¹e.
Po smjeræi snad¼ hosæow wita¹e.

zpìt na obsah Dal¹í: Kukow