|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Za èas rubje¾nych hrodow, hdy¾ mìjachu ryæerjo swoje wjesele na rubje¾nistwje a w tym swoju èesæ pytachu, do wsow a mìstow wupadowaæ a lud¼i w stajnym stra¹e d¼er¾eæ, te¾ w Slepom rubje¾ny hród stoje¹e, kotry¾ bì sylnje wobtwjerd¼eny. Ko³woko³o bì¹e wulka murja natwarjena, a pøed njej bì h³uboka hrjebja z wodu napjelnjena. Te¾ cy³a wjes bì¹e z nasypom a z hrjebju wobdata, ka¾ je to haè do nowi¹eho èasa zjawne by³o, doni¾ so nasypy njerozrunachu.
Hród samón, ka¾ so powìda a ka¾ mó¾e so z wurytych dopokazankow z nowi¹eho èasa póznaæ, nimale srjed¼ wsy, k po³dnju wot cyrkwje, na nìtèi¹ej Handrejkoc a Starych Ka¹porikoc zahrod¼e (gurje) stoje¹e. Jeho po³o¾enje bì¹e tajke, zo bì wot toho boka, hd¼e¾ njebì pøez wjes ¹kitowany, jara æe¾ko, k njemu so pøedobyæ; pøeto¾ za murjemi so wulke haty a tonid³a wupøesæìrachu, kotrych¾ ani konjej ani mu¾ej njebì mó¾no pøep³owaæ. Z trjebinskich hórkow so woda po ro³ach wod¼e¹e, a pøed hrodom tak ka¾ slepjanska wì¾a wysoko hraje¹e. K po³nocy hrodu pak wjes le¾e¹e, kotra¾ bì¹e te¾ wobronjena. Jenièki puæik z hrodu na wjesnu drohu wjed¼e¹e, nìtèi¹i "wugon" nimo Kulinkec. Po nim su lud¼o we wójnskim èasu skót ze wsy honili, a nadobu, a w¹o ¹to¾ su mìli, wuno¹owali. Pøez wodu su p³awid³a mìli, z khójcow a witkow spleæene, kotre¾ wo³y æahachu. W "ma³ym haæe" su w¹itko khowali; tam su swój "slìpy schow" mìli a wot toho ma wjes swoje mjeno Slepo. Druzy mìnja, zo su p³awid³am po nìmskim "Schleppe" abo "Sleppe" narjekli a zo je z toho mjeno Slepo.
Wjesna droha, kotra¾ z wjeèora k ranju d¼e, bì¹e na wobìmaj bokomaj, hd¼e¾ so wjes kónèi, z wrotami a z wisacym mostom zawrìna; wrota k wjeèoru rìkachu "ma³e", te k ranju "wulke". Nimo toho srjed¼ wsy puæ do wsow wjed¼e, kotre¾ k po³nocy le¾a; tam "srìnje" wrota stojachu, kotry¾ wujìzd je haè do d¼ensni¹eho dnja swoje mjeno wobkhowa³.
Hdy pak je so dawno rozpadany hród natwari³, ¹tó je w nim we w¹elakim èasu nad Slepom knje¾i³, to docy³a znate njeje. Z doby w¹ak, hdy¾ je Slepo pod mu¾akowske knje¾stwo pøi¹lo, so slìdowace powìda: w jìdnatym stotku nad Slepom a wokolnosæu sotøe knje¾e¹tej, Katarina a Fryjina; wonej stej, hdy¾ je so jow køesæijanska cyrkej za³o¾i³a, bo¾i dom natwari³oj. Hdy¾ bì tón dotwarjeny a wì¾a haè na ¹tyriró¾k natwarjena, mjez sotromaj zwada nasta, a wì¾a so njedotwari.
K zwad¼e pak bì¹tej sotøe tohodla pøi¹³oj: Katarina haty a Fryjina holu lubowa¹e. Tu so sta, zo mokre a zymne lìta pøiñd¼echu, a pøez napjate haty bu zemja hi¹æe w³ó¾ni¹a, a husæiny woko³o hatow hinjechu. To Fryjinu tak rozmjerza, zo da do wulkeho babineho hatu hrjebju wuryæ. Woda so dele zwala a z njej sobu rjane ryby wup³uwachu. Z tym bì zwada hotowa.
Fryjina so na to do Mu¾akowa sæahny, Mu¾akowske knje¾stwo za³o¾i a Katarinu z jejnymi hatami w Slepom wostaji; ale wì¾a bì so pøesta³a twariæ.
Prjedy tutoho èasa - hdy, to wìste njeje - bì¹e wìsty Prilop ¾iwy; wón surowe knje¾stwo nad Slepom wjed¼e¹e, a pøed nim w¹itko tøepota¹e. Tónsamy Hródkowskich knje¾i zbi; tola po dlìj¹im wojowanju tam a sem hródkowskim rjuæanski knjez pomha¹e; Prilop bu pøewinjeny a dyrbje¹e æìkaæ. Na to Slepo pod Hródk s³u¹e¹e; ale po nic do³him èasu so Prilop wróæi, a dokel¾ jemu mu¾akowske wsy pomhachu, bu Slepo zaso wuswobod¼ene. Haè je tutón Prilop mu¾akowske knje¾stwo za³o¾i³ abo haè jepopøeæehnjenju Fryjiny ze Slepoho tuto knje¾stwo nasta³o, zwìsæene njeje; ale stari lud¼o powìdaju, zo je so slepjanske knje¾stwo tehdy do Mu¾akowa pøepo³o¾i³o, jako bu wì¾a haè do wysokosæe ¹tyriró¾ka natwarjena.
M. Handrik, Lu¾ica 1901.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Budy¹in