- Páta

- Srbská èítanka

-

94.

Mortwy do³

Balada.

Pójæe mi hólcy, khwatajæe,
Pójæe nìtk, ze mnu spìwajæe
Spìw mi tón cuni klinèaty,
Po w¹ìch mi Serbach zynèaty,
Po w¹ìch mi Serbach serbowskich
Wo tych mi rjekach ryæeàskich! -

Tam hd¼e¾ mi we luboznej saksonskej zemi
£objo to ¹ìroke slìbori so,
A nad £objon/ska³y so zbìhaju k njebju,
Tam wysoko stwarjeny móst ja æi znaju
Wot ska³y do ska³y wjed¼acy tak,
Zo wy¹¹i njej' ¾adyn æi po cy³ym kraju. -

Z mosta tam dele zhladuju,
Wuhladam tra¹nu h³ubinu,
Wud¼era na mnje d¼iwje so
H³uboke, hrózbne bjezedno;
©mrìki tam delkach hobrske
Su æi ka¾ jeh³y malièke!

Tam hród je sta³ serbski na wysokej skale, -
Miny³o tomu so wó¶om stow lìt, -
Dha na nim rjek Wójmìr bì nadobny z knjezom,
Pan sylny a rjany, po wutrobje sprawny
Wótcowskim pøiboham pøiwisujo,
Pak swìrny a w bitwje pøed druhimi s³awny.

®adyn joh' winik njepøemó,
®adyn te¾ bróñ jom' njepøek³ó;
Pøez kabat jemu ¾elezny,
Pøez worcel jemu b³y¹æaty
Puæ jeno lubosæ sèini sej,
Lubosæ ke knje¾nje pócæiwej.

Je lubosæ æi d¼iwna, njed¼iwa na wìru,
Ani po narod¼e njepra¹a so; -
Jadwigu bì wuzwoli³, køesæanku, d¼owku
To nìmskeho ryæerja Wulframa m³odu,
Ki¾ tam na susodnym hrod¼e bì knjez
A surowy njepøeæel serbskemu rodu.

S³a³ drje je Wójmìr bra¹kow k njom'
Z pøistojnym, pìknym postrowom,
Z próstwami sam so poni¾i³,
Tajkile wotrjek naprosy³:
"Serbskoh' za pohana psyèu krej,
Nanihdy moja d¼owka njej'!" -

Na tøì¹e zasuta³a zrudnje je sowa,
Woko³o hroda bì wichorina
So zbìhnyw¹i pøirodu zatøas³a d¼iwje:
Pak wjet¹u we wutroby h³ubinje twori
Wójmìrej zrudoba z njepokojom,
Zo nihdy njej wurjec, kak we nim so hori.

Wìra ta hory pøesad¼i;
Lubosæ w¹ì hory pøeskoèi:
Wójmìrej pøiñd¼e do mysle,
Lisæik wón lubej napi¹e,
Sæele tón lisæik z huslerjom
Podró¾nym skrad¼u lubej dom:

"Wo jìdnatej, luba, bud¼ jutøe ty delkach
Pod hrodom w zahrod¼e èakajo mje,
Zo wuñd¼emoj skoro w¹ìm njepøihodnosæam,
Zo lubosæi twarimoj tempel we mi³ym
Mojim mi hrod¼i¹æu ska³owatym,
Na mojim mi sydli¹æu njepøewinliwym." -

Èitaw¹i holèo mìnkluje,
Dwojaka mysl ju pøehnuje:
"Dyrbju dha, abo njedyrbju? -
Bud¼a mje swariæ njeswìrnu -
Bud¼a mje tamaæ njesmilni -
Njetama-li Knjez njebjeski?" -

Nì, wón drje Bóh lubosæe wostanje wìènje,
Njetama, ¹to¾ d¼ì po lubosæi je!
Tu z nana - haè køesæana - hid¼enje sapa;
Tam z pohana wutroby lubosæ so p³od¼i,
Ka¾ z njebjes jand¼elik kiwajo mje: -
"O jand¼elko, twoje njech swìt³o mje wod¼i!" -

Nóc bì¹e æicha nasta³a,
Sparnu tu p³achtu pøestrì³a.
Jìchataj dwaj tam na konju,
Èìritaj spe¹nje po puæu;
Dojìchu Wójmìr z Jadwigu,
Na Raæin - ska³u wysoku. -

A mìjtaj so derje a wu¾ijtaj rjenje
Jasne dny wjesela z d¼akownoæu!
Tu pod s³óncom khwilèièki zbo¾a su ku¹e, -
Haj slìduje ³óhcy dosæ njewjedro tra¹ne
Hod¼inku mi³u, zo wotæeàpiæ ma¹
Tra¹ z trajawej zrudobu w¹o zbo¾e bra¹ne. -

Bórzy d¼ì Wulfram wuslìd¼i
Khowanku swojej' d¼owèicki;
Pìni so w z³ósæi, zaroæa,
Wjeæenje krwawne pøihro¾a;
Wulki d¼ìl Nìmcow wobjìcha,
Sy³y sej luda zhromad¼a:

"Mi pojæe nìtk, krajenjo, pomhajæe wjeæiæ
Køiwdu nam ¹ibale naèinjenu!
Was w¹itkich d¼ì nastupa, hac smìd¼a Serbja
So smjeæi nam dale, nam knje¾iæ na skodu, -
Wutup´my hnìzdo to soko³owe,
A smjeræ tomu soko³ej, smjeræ jeho rodu!" -

Tupaju konje, zrjehotnu -
Wótre te mjeèe zabrinknu, -
Mróèele Nìmcow walejo
K Raæinej so a smalejo
Surowje w¹itko wutupja,
©to¾ jeno¾ serbske mjeno ma.

Drje nadbìhi èinja, pak witani krwawnje
Z twjerd¼izny stupaju z wopjeèicu;
©to è³owska móc zamó¾e pøeæiwo twjerd¼i,
Ki¾ Bóh je chcy³ sam ju ze ¹kitom tak wod¼ìæ,
Èas zo by, w¹o hewak scyrowaty,
Lìt tysacy ani ju njezamóh³ podmlìæ? -

Mìsacy tak so pominu,
Lìto je nimal' na kóncu: -
Bìda, æi bìda, Wójmìro!
Sylni¹i winik pøiwda so, -
Hór¹i, hac Nìmcow z³obota,
Njepøeæel h³ód so pøisnowa!

Ach, z h³odom w¹ì stawy æi wos³abnjeja,
Z h³odom w¹ì wutroby zezawutla,
Ka¾ kwìtka bjez w³ohi æi zwjadnjena mrìje:
Hlej, Serbam h³ód wutrobu njesèini khmanu.
®iwy so njepoddam njepøeæelam!
Tak Wójmìr: "Stó¾ swobodu lubuje, za mnu!" -

"Do twojej rukow, Morjawa,
Swobodny syn æi khwatam ja!"
Mjeè w rucy z mosta ¹wikny so,
Z nim jeho ¹tyrceæ rjekojo,
Zleæa do tra¹noh' bjezdónka -
Bjezdno w¹itkich pohrjeba. -

Jich kosæe tam bìleja w h³ubinje æichej,
Køi¾ik jim ¾adyn tam stajeny njej',
Jim so³olik ¾adyn tam njepozaspìwa, -
Haè lutke tam sowisko styskniwje wo³a:
S³awa bud¼ wìèna, wy rjekojo wam! -

Hlej, to je ta powìsæ wot mortweho do³a.

zpìt na obsah Dal¹í: Maàcyna pøaza