|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Hdy¾ bìchu lud¼o poèeli prajene s³owa pisaæ, poèachu sebi te¾ na to mysliæ, kak bychu je po mó¾nosæi ruèe napisaæ móhli. Tohodla na³o¾owachu hi¾o w starogrekskich a staroromskich èasach w¹elake skróæenki s³owow. W nowi¹im èasu porad¼i so wunamakaæ pismo, z kotrym¾ mó¾e¹ khìtøi¹o pisaæ haè rìèeæ. Tajki rych³opis wuslìd¼i za nìmsku rìè mjez druhimi Gabelsberger. Dokel¾ bì¹e jeho system khmañ¹i dy¾li druhe podobne, pøenjese jón Hendrich Jakub Heger, podpjerany pøez s³awneho ©afaøíka, pøez ©umavskeho a druhich, l. 1848 na ¹tyri najwjet¹i s³owjanske rìèe. Potom te¾ druzy we w¹elakich s³owjanpkich rìcach rych³opisne zestajenja pøiprawjachu a na³o¾achu. Te¾ w na¹ej serb¹æinje njewosta to njespytane. ©to¹ smy wo tom zhonili, staj so tu prócowa³oj jako prìni na¹ najs³awni¹i narodowc Micha³ Hórnik, a po nim z m³ód¹ich Jurij Kral. Do æi¹æa pak p³ody jeju prócowanjow dotal pøi¹³e njejsu.
Nìkotremu¾kuli pak, wosebje serbskim prìdarjam a rìènikam, bud¼e snano witana wìc, hdy¾ bud¼a móc swoje myslièki khwatnje napisaæ a z tym wjele droheho èasa zalutowaæ. To je wina, èeho¾dla namo³wjany pøez druhich swój rych³opis tu w æi¹æu wozjewjam. Wón je nic jeno po theoriji zestajany, ale po mnohe lìta te¾ praktiski pøeze mnje wuspytowany a na³o¾owany. A k tomu je wón tak lohki, zo jón kó¾dy zd¼ì³any Serb za nìkotre njed¼ele a, ¹tó¾ nìmsku stenografiju hi¾o znaje, za tyd¼eñ dospo³nje nawuknje. Z rych³osæu zjednoæa tutón rych³opis te¾ dospo³nu wìstosæ, kajku¾ ma pismo, tak zo tón, ki¾ jón znaje, bjez wobæe¾nosæe pøeèita nic jeno¾, ¹to¾ je napisa³ sam, ale te¾ ¹to¾ ¹tó druhi. Srìdkaj, z kotrymaj¾ so to dosæìha, staj tejle: pismiki su jednore, pisaju a zwjazuja so lohcy; skróæenki s³owow su postajene po wìstych prawid³ach. Potajkim d¼ìli so wucba wo rych³opisu do dweju d¼ìlow, do wuèby wo z³ó¾kach a do wuèby wo s³owach.
Dr. Filip Rìzak, È. M. S. 1895.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Hud¼ba