|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
¦ere so swìt³o rozpøìstruje,
Mróèel so blìda èeàwjeni;
W murjach so æmowych rozswìtluje,
Za pruhu pruha zyboli.
Z wotroèkom wotroèk khwata k d¼ì³u,
Wójwoda z knjezom za nimi,
Mocy su mu¾ow w po³nym kæìwu,
W bitwje so kó¾dy zjednoæi.
Poslìdnje smìrki do³hej' nocy
Do byd³ow æìmnych æìkaju,
Ze z³otym swìt³om èerstwe mocy
W du¹i a w æìle hibaju.
®iwjenje nowe, nowe byæe
Na hrod¼e, w dole po murjach,
Hibanje w¹ud¼e, pru¾nosæ, tyæe,
Èerstwa krew´ cyrci w wutrobach.
Wrota zas ¹æerèa; dupot koni
Na mosæe bije dud³awje.
Khorhow´ tam bì³u ryæeà k³oni
Póselstwo mìra wì¹æuje.
Pøed krala wjed¼o wojewodu
Ryæeà tak æicho zakliwa:
"Djas dyà do tebje, z h³ódnoh' rodu!
Mór njech æe èorny spó¾era! -"
Ryæeà pak hordy z h³osom py¹nym
Praskajo na mjeè porìci:
"Ludwik, knjez na¹ ze s³owom ty¹nym,
Kralo, æi takle poruèi:
Lebju podaj, mjeè twój krwawny
Kralej ty Frankow mi³emu!
Podaj nam Limas starodawny,
Hrody w¹ì - ludej nìmskemul
Podaj te¾ lud a kraje twoje,
D¼owku, te¾ sebje sameho!
Z daloka h³ej! so na¹ich roje
Sæahuja z kraja serbskeho.
Dosæ ¾no sy pøela³ krewje rìkow,
Serbow dosæ twojich znièi³ sy!
Poddaj so! kónc na wìki wìkow
Z mjenom je serbskim! Skonja³ sy! -
Pøerìz³ d¼ì zwjazk sy, zwjazki mìra,
Ludwikej ki¾ sy pøisaha³!
Pohanska dyrbi zhniæ æi wìra,
Dosæ ¾no sy z Pjerunom, z Flinsom hra³.
Wotroèski splah wa¹ dyrbi padnyæ,
Frankow wy zhinili s³u¾obni! -
Pra¹iwy staw na wìki zwjadnyæ,
Zem kotry¾ z krewju pohnoji.
Na mi³osæ tu¾ so poddaj mocy,
Na mi³osæ kralej Ludwikej!" -
"Na mi³osæ? - Kotra¾ wodnjo, w nocy
Rubi we zemi s³owjanskej?
Zo æi njech Pjerun jazyk zlemi,
Mi³osæ zo Frankow pøislubi¹!
Milosæ to, kotru¾ w na¹ej zemi
Z wohnjom a smjeræu wos³awi¹?
Kotra¾ æi d¼ìæi moriæ kaza,
®ony a blìdych ¹ìd¼iwcow?
Kotra¾ 'no¾ z lesæu cwilu wjaza,
Z jìdom ki¾ mori S³owjanow?
Mi³osæ nam slubi tón, ki¾ bohow
Mi³ych nam kaza k hañbje daæ?
Kotry¾ ¾ony a knje¾ny z prohow
Mìrnych sej zwìri z lesæu braæ?
Ludwikej tute s³owa praju,
To jemu d¼ak bud¼ za mi³osæ:
Doni¾ su Serbjo ¾iwi w kraju,
Njezhinje serbska narodnosæ;
Njerod¼u mi³osæ, mi³osæ jeho,
Jeho so mjeèej njepodam -
Swobodu luda s³owjanskeho
Nihdy na nihdy niepøedam.
Doni¾ '¹æe tute murje stoja,
Mu¾ojo serbscy wojuja,
Èi³a a strowa ruka moja,
Mu¾na mi bije wutroba;
Dón¾ hi¹æe kamjeñ jedyn le¾i
W hrod¼e tudy na karnjenju,
Hród doni¾ ska³a kruta æe¾i,
Njezhinje w¹o we p³omjenju. -
Bohojo wjeà¹ni ¾iwja z nami,
Swjantowit, Pjerun knje¾itaj,
P³od¼itaj zbo¾o mjez Serbami,
Pomoc a ¹kit nam daritaj:
Nihdy ja mi³osæ Frankow ¾adaæ,
Nihdy ju prosyæ njebudu! -
Prjedy njech dyrbi na mnje padaæ
Limas mi kruty na h³owu! -
Serbski to slub je, serbske s³owo,
Donjes je kralej swojemu.
Mjez nami bój bud¼, bój na nowo
Prjedy haè d¼eñ d¼e k wjeèoru."
Praji a mjelèi. - Poso³ hlada,
Nad kralom d¼iwa so stra¹eny.
"Horde to s³owa, mysl te¾ py¹na
Jónkróæ '¹æe mi³osæ poskiæam."!
Nastanje khwila, stra¹na, ty¹na,
Pøihodna hordym zmyslenjam. -
- "Z mi³osæu wróæ so k kralej twojom',
®iwjenja hkrótkoh' raduj so:
Zet kam so z krwawnym, krutym bojom,
Zadycham wólnje, wjesel¹o!"
Jan Æìsla, 1868.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Na ³akañcy