esk tanka - Pta - Srbsk tanka -

170.

Julius Caesa

Struhohra w 5 jedn. IV. jednanje, 2 wustup.

Torhojo. Brutus, Kassius a lud wustupi.

Man:

My wusprawnjenje wot was adamy.

Brutus:

Tu pje, peeljo, a pos'chaje.
A zastupy tam dle ludowe.
t na mnje pos'cha chce, njech wostanje,
t hi pak z Kassijom chce, njech
Tam za nim de - -
A zjawne winy sye budee
Za Caesarjowu smjer.

Prni mean:

Ja sye pak
Chcu Bruta tudy.

Druhi man:

Tak pirunai potom memoj,
to tn a tamny ludej praji je.

(Kassius z dlom ludu wotstupi. Brutus stupi na rnjenju.)

Tei man:

Hlej, Brutus hio stoji tam! Bud mr!

Brutus:

Haj, mrni bude do knca!

Romjenjo, krajenjo, peeljo! Posuchaje na moje sowa, a mjele, zo mje syie; we mi mojeho mjena dla a diwaje na nipju es, zo wrie. Sude mje po swojej mudrosi a zbude rozom swj, zo mje im lpje sudie. Jeli so w tutej zhromadiznje t namaka, ki by tak prawje wrny peel Caesarjowy by, tomu ja praju: nic mjea, ha jeho, je Brutowa lubos k Caesarjej. Hdy so tutn peel potom praa, ehodla je so Brutus peiwo Caesarjej zbhny, ja wotmolwju: nic tohodla, zo sym Caesarja mjenje, ale zo sym Romu ble lubowa. Bye rado chcyli, zo by Caesa iwy by, a wy jako wotrocy wumrli, ha zo je Caesa mortwy a wy se jako swobodni muojo iwi? Dokel mje Caesa lubowae, jeho wopakuju; zo b zboowny, mje zraduje; dokel b muny, esu jeho; ale dokel b knjeenja lakomny, sym jeho mori. Tu su sylzy za jeho lubos, rados za jeho zboe, es za jeho munos, ale smjer za jeho knjeenja lakomnos! t je tudy tak nizki, zo by chcy wotrok by? Je tu jedyn, njech ri, peto jeho sym rani. t je tudy tak hruby, zo njeby Romjan chcy by? Je tu jedyn, njech ri, peto jeho sym rani. t by tudy tak njekniomny by, zo njeby swoju wtinu lubowa? Je tu jedyn, njech ri, peto jeho sym rani. Zastawam khwilku a wotmolwjenja woakuju.

Witcy:

Tu njeje nicht, Bruto, nicht, nicht!

Brutus:

Tak nikoho rani njejsym. Ja Caesarjej wjacy ini njejsym, ha to mae wy Brutej ini. Kak je so z Caesarjowej smjeru mo, je na Kapitolu zapisane, jeho sawa njeje zmjeena w tym, hde b wulki, ani jeho wina powjetena, za kotru je smjer epi.

(Antonius a druzy wustupjeju z Caesarjowym om.)

Tu o njesu, wobarowane wot Marka Antonija, ki ha runje na Caesarjowej smjeri dla nima, bude tola jeje dobrotu wuiwa, pez to, zo w nowym zarjadowanju hdnos dostanje. A t wot nas njeby te hdnos dosta? A z tym zaroenjom wotstupju, zo ka sym swojeho najlpeho peela za zboe Romy mri, tak te tutn kaa na sebje samoho naou, hdy bude so wtinje spodoba, moju smjer ada.

Menjo:

Bud iwy, Bruto, sawa, sawa tebi!

Prni man:

Joh' domoj wjede w ahu sawnostnje.

Duhi man:

Jom' sochu staje w rjede ddowskim.

Tei man:

Njech wn je ntko z Caesarjom!

twrty man:

to dobroh' byo je na Caesarju,
Njech w Brutu krnu dostanje.

Prni man:

Haj, jeho
Dom wjedmy z wjes'ym wyskom sawnostnje.

Brutus:

Krajenjo - -

Druhi man:

Mr! icho!

Brutus:

Mi, peeljo, hi daje samomu,
Ntk domoj, wy pak tudy wostae
Mi k woli pola Mark-Antonija!
es wopokae ej Caesarjowom',
Te ese r, ki Mark-Antonius
Po naim samsnym pizwolenju ntko
Tu dere bude k sawje Caesarjowej
A nicht z msta njezdal so ha ja,
D z ru njeskni Antojiius. (Wotstupi.)

Prni man:

Tu wostamy a wusymy, to ntk
Nam praji bude Mark Antonius.

Tei mean:

Njech postupi d tam na rnjenju.
Mr! Kedbu! - wustup wak, Antonijo!

Antonius (na rnjenju stupiwi):

Ja Bruta dla mam pisunose k wam.

twrty man:

to wn wo Brutu ri?

Tei man:

Wn praji, zo ma pisunose k nam
Dla Bruta.

twrty man:

Pec' njech pknje hlada so,
Zo nio zeho njeri wo Brutu.

Prni man:

Tyran je Caesa by.

Tei man:

Haj to ma prawje!
A zboo je, zo jeho wotbychmy.

Druhi man:

Mr! icho! Tu ntk tola pos'chaje,
to praji me nam Antonius.

Antonius:

O lubi Romjenjo - -

Menjo:

Mr bud a icho!

Antonius:

Wy peeljo a lubi Romjenjo,
Ntk khile wui ke mni, pos'chaje,
Pohrjeb chcu zhotowai Caesarjej,
Nic khwali jeho.. - Sto zoh' inimy,
Nas peiwi, to dobre husto pak
So z mortwym om naim pohrjebje -
Te z Caesarjom bud tak. Wak jeho wam
Je sprawny Brutus husto wobskora,
Zo knjeenja b akomny. Hdy tak
Je peo so, by je to eki hrch,
A eku zapatu je Caesa da.
Po dowolenju Brutowym a tych,
Ki z jeho towaemi su (hlaj, wn
Je sprawny mu a towaojo te)
Smm Caesarjej ia dere lnu re.
Wn b mj peel wrny, prawdiwy,
Hlej, ale Brutus jeho wobskora,
Zo sebi knjestwo chcye piprawi,
A Brutus sprawny, estny owjek je.
Do Romy Caesa jatych piwjede,
Jich wjele, a z jich wulkim wukupom
Tak statne pokadnicy napjelni.
B tole snano kdna lakomnos?
Pi nuzy khudych Caesa pakae:
Ja mnju z twjerdich wutkow dany
By dyrbja owjek by, ki knjei chce.
Hlej, ale Brutus jeho wobskora,
A Brutus sprawny, estny owjek je.
Se witcy wideli, kak tikr jom'
Na Luperkalach krnu poskiach,
Ki bu wot njeho tikr zacpna.
Je znamjo to snad knjestwolakomstwa?
Pec' Brutus joh' pak toho wobskora,
A bjez dwla mu sprawny Brutus je,
Te nochcu sowam re napeo,
Ki Brutus ra je; mi sua so,
Zo tudy jeno wupraju, to wm:
Se witcy lubowali Caesarja,
A z ponym prawom to; to wadi wam
Ntk hko arowa wo jeho smjer
Je rozom ekny k diwim zwrjatam
A owske byda snano wopui? -
O lubi, mje ze mnu sepliwos!
We kau ei moja wutroba
Tam z Caesarjom, a tu ja zamjelknu,
D wona wot tam zasy wri so.

Prni man:

Po mojim zdau wjele rozoma
We jeho sowach je.

Druhi man:

Haj, Caesarjej,
Hdy prawje sebi witko wobmysli,
So tola wulka kiwda staa je.

Tei man:

Boh' skoreno! Haj, kmte, mi so te
Tak by zda. Snano wjele hi ntk
Na jeho msto pide! Boedla!

twrty man:

Se syeli? Wn krnu zacpi je.
Tu tola njeb knjestwa lakomny.

Prni man:

By byo tak, to by drje hubjenje
So zeo tomu a te tamnemu.

Druhi man:

O heje! Wbohi mu, kak jemu woi
Wot hkich sylzow ewjenitej so.

Tei man:

Zawrnje lpoh' mua nimae
We cyym Romje, ha Antonija.

twrty man:

Mr! Kedbu! Wn zas re poina.

CLASS="osoba"Antonius:

By wera hie swtej napeo
So Caesa staji moh, a densa wn
Tu lei mortwy, ani proe so
Wjac' k poesenju ped nim njekonja.
O knjea, hdy bych wae wutroby
A wae mysle ntko zmui chcy,
Bych kiwdu cini Brutej, Kassijej,
Ki staj, ka wse, sprawnej owjekaj.
Ne, njechcu teju knjezow zrudii,
Chcu rado kiwdi morwom', sebi, wam,
Ha zo bych jimaj znapeiwi so. -
Hlaj, tudy w rucy deru pergament,
Ma pjeat Caesarjowy, nam'ka sym
Jn zamknjeny we jeho kamorje.
Je Caesarjowy wotkaz. - Krajenjo!
Hdy bye wjedeli, to steji w nim -
Ja pak to ita nochcu, wodaje -
To bye li a rany koili
Ntk smjertne Caesarjowe, rubika
W krwi swjatej jeho sebi maeli,
Wo wsku z jeho howy prosyli,
Ju zwostajiwi swojim potomkam
Ka drohi namrwk k wnom' pomneju.

twrty man:

Jn sye chcemy: wotkaz itaje!

Witcy:

Haj, wotkaz, hnydom itaje!
Jn sye chcemy: wotkaz Caesarjowy!

Antonius:

Wam ita njesmm, lubi peeljo,
Wy wjede njesme, kak Caesa was
Je lubowa, wy njejse z kamjenja,
Te z drjewa nic, n, jeno ludo se.
A tu by stranje zahorio was
A zbaznio, hdy bye wdeli,
to Caesarjowy wotkaz wobsaha.
Wy zhoni njesme, to stoji w nim,
Wy wde njesme, zo herbja se
Wy Caesarjowi; to by nastao,
Hdy wam by tole pio k wdenju!

Menjo:

O itaje nam wotkaz, Mark Antono!
My chcemy wde, to je wotkaza
Po swojej smjeri sawny Caesa nam.

Antonius:

So sepny njechae a poaka?
So pekhwata sym, zo sym ra tak.
So boju, wobskori sym sprawnych muow,
Ki morili su Caesarja. Mam strach!

twrty man:

Su peradnicy! Sprawni muojo?!

Witcy:

My chcemy wotkaz sye! Wotkaz! Wotkaz!

Druhi man:

Su witcy njekhrnanicy! Mordarjo!
Nam zjewe wotkaz! Wotkaz zjewe!

Antonius:

Mje nuzujee wotkaz itai?
N, tak so stupe witcy do koa
Tu wokoo d mortwoh' Caesarja,
A daje pokaza mi toho wam,
Ki wotkaz sini je. Mam dele pi
Ja k tomu k wam? Je waa wola to?

Witcy:

Haj, stupe dele!

Druhi man:

Dele stupe k nam!

(Antonius z rnjenje stupi.)

Tei man:

Wam dowolimy rad.

twrty man:

Do koa stupe so! Do koa!

Prni man:

Wot marow, a trochu wotstupe!

Druhi man:

Anton'jej z pua! Muej hdnemu!

Antonius:

So njeie tak ke mnje! Stupe pre!

Witcy:

Jom' ie mstno! Nazad! Z pua!

Antonius:

Hdy mae sylzy, ntko pakaje!
Wam znaty je tn pa. Ja spominam,
Hdy prni kr jn Caesa noee,
Na ltnim wjeoru we stanu b,
B runje Nervijow wn porazy. -
Tu je jn peko kaa Kassija -
A tajku dru Kaska sini je!
Tu Brutus pek, lubowany syn;
Hdy wri b wn kaa zaklaty,
To poa puzoli so opa krew
A z wotewrnych durjow bee,
Ka chcya hlada, ha je Brutus by,
Ki wonka klepae tak njecunje,
Haj, Brutus - Caesarjowy lubostnik!
A kak b lubowany, Bh je swdk!
B rana Brutowa najhra wch;
Hdy toho kaa Caesa wuhladny,
To jeho pem njedak ble hac
Br perady, so zlemi wutroba!
A pa pred woci sebi sahnywi -
Pi znamjenju Pompeja polatym
Z krwju jeho - padny wulki Caesa na.
O kajki pad to be, krajenjo!
Tam ja, tam wy, tam witcy padnychmyl
A krwawna perada bu z knjezom ntk.
Wy pakae, mc elniwose je
Was pewinya, sylzy krasne su,
Ki mojej woi paka widitej.
Wy dobri! Sylzy hio do woow
Wam stupaju, hdy pa 'no widie,
Pa Caesarjowy krwawny; hleje tu
Wn sam pak lei, hroznje pekty
Wot peradniskich kaaow.

Prni man:

O zrudny postup!

Druhi man:

Sawny Caesarjo!

Tei man:

Dnjo pony njezboa!

twrty man:

Wy njekhmanicy, mordarjo!

Prni man:

O krwawny pohlad!

Menjo:

So wjemy! So wjemy! Pre - pytaje - pale - zapaleje - pjee - moe - ani jednoho peradnika iweho njewostaje!

Antonius:

Nic ka, wostae tu, krajenjo!

Prni man:

Mr! icho! Pos'chaje na jeho r!

Menjo:

Jeho symy - jeho shujmy - z nim wumrjmy!

Antonius:

Wy lubi peeljo, so njedaje
Pez moje sowa k stranom' zbekej hnu!
Wak sprawni ludo skutk su wuwjedli.
Drje njewem, kajka tajna zoba je
Jich k tomu wabia, su sprawni pak,
A we, wam wo brzy rozkada.
Mi njeje mno zhr wam wutroby,
Ja njejsym rnik, kajki Brutus je,
Sym - ka mje witcy znaja - prosty mu
A sprawny peel, to te wda i,
Ki dowolili su mi re k wam.
Ja nimam wipa, sowow, hdnose,
Te nimam wuraz, pednok, re ik,
Zo bych do zahorjenja piwjed krew.
Sto hio wse, prose powdam,
Wam pokazuju rany Caesarjowe
A rany nme za mnje re dam.
Bych ja by Brutus, wn Antonius pak,
To by Antonius tudy sta, ki by
Was mcnje zahori, a jazyk, r,
Da kdej ranje Caesarjowej, tak,
Zo bych z tym so same kamjenje
We mse Romje k zbkej zbudie.

Witcy:

So zbhmy!

Prni man:

Brutowy dom zapalmy!

Tei man:

Pre! Pje! Peradnikow pytaje!

Antonius:

Na sowko hie, lubi krajenjo!

Menjo:

Mr! icho! Re, sawny Mark Antono!

Antonius:

Wy k du dee, njewse pak to,
Z im Caesa wau lubos zasua?
N, wy to njewse, tu praju wam:
Na jeho wotkaz pome, peeljo!

Menjo:

Zawrnje wotkaz! Sye! Wostae!

Antonius:

Hlaj, Caesarjowy wotkaz tudy wam
Ja pedpooam z jeho pjeatom.
W nim wustaja so kdom' Romjanej
Po howje drachmow sydomdesa pje.

Druhi man:

O hdny Caesarjo! - Haj, pjmy ntk
A wjemy so za jeho smjer!

Tei man:

O kralo Caesarjo!

Antonius:

Mje dosye!

Menjo:

Mr! icho!

Antonius:

A wjac' 'e: Wn je swoje hrodia
A khdnicy, ki hoda zamkny so,
A derje plahowane zahrody
Na lwej stronje Tibra dari wam
A waim potomnikam na wnje,
Zo bye tam po swojej spodobje
So mhli rozkhode a zabawje.
Haj, to b Caesa: hdy so wri zas?

Prni man:

Ach, enje, enje! - Preku! pre!
Na wonym swjatym mstnje z pomjenjom
Ntk spalmy o, potom zapalmy
Z nim domy peradnikow, mordarjow,
Tu zbhe o!

Druhi man:

Wohe pinjese!

Tei man:

W awki roztorhaje!

twrty man:

Syda te,
A klamy, htki, witko ztorhaje!

(Menjo z om wotstupja.)

Antonius:

Njech takle ntko dale plee so! -
Haj, njezboo, we bhu sy; so wal
Pak tam pak sem, na katru stronu chce!

W. Shakespeare. Pe, J. B. Pjech.

zpt na obsah - Dal: Nae diwado