|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Wichor howài, to³stych èrjóda æmowa
mróèelow so honi hrózbniwje;
¾o³ma ¾o³mu khowa stra¹niwje
a zas nowu zbìha z mokroh' rowa.
£objo, ka¾ by sylzow, kotre¾ khowa,
hóàkosæ èu³o Serbow æeàpjacych,
stona, syèi, ka¾ by mrìjacych
horca krew´ z nim mì¹a³a so z nowa.
Ka¾ na Po³objanow krwawnej smjeræi
by so zastró¾i³o, zastanje,
do dna swoje ¾o³my je¹æo wieræi.. -
Wichor woæichnje, a £objo d¼iwje
¾o³my mìrni, znìmi stonanje,
k oceanej khwata - bjezèuæiwje.
J. Æi¹inski, Kniha sonettow.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Z War¹awy do Moskwy