|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Hwìzda zbìha so a hwìzda pada,
W khójnach æmowych wjelk na sornu ³aka,
W korjeniskach syèeæ s³y¹u hada,
Èorny rapak woko³ domu kraka.
Sprawni ach kak jara su mi rìdcy!
Wulkim ma³ym z dwojej mìru mìrja;
Swìdka trjebaju '¹æe mali swìdcy,
Wulkim ³¾ì najwjet¹e rad¼i wìrja.
Ka¾ so ho³bje wjeræa we wìtøiku
Wu¹erjene z domjaceho hnìzda,
Tak mi wjeræa w kó¾dym wokomiku
Mysle so we stysku d¼iwjoh' zjìzda.
Lohke wìtøiki su bjeze æìrje,
Wuhnaty sym ja bjez zarad¼enja -
Woèakuju, je-li wìriæ wìrje,
Domojwrót wot woèow zand¼elenja.
Tomu dobre dawaæ dyrbju s³owa,
Kotry¾ mje a mjeno moje kowa
do putow, ki¾ smjertny jìd bjez winy
Z wjeæu rozpyrjeny na mnje liny?
Nihdy! Twjerdy Serb nop nosy z èesæu;
- Ani sudnik z mocu, ani z lesæu
Pop jón njerozmjehèi - runu ¹iju
Nosy, njech ju majkaja, njech biju.
Z njezhibjenym khribjetom so khwali
Serb, njech zbo¾e kæe, njech bìda pali.
Twjerdy nop a khribjet, kruta ¹ija
Móc ka¾ z kuz³om do naroda,wija.
Prawo chce, ki¾ do³ho by³ bjez prawa;
Ze sprawnosæe mu¾ej rosæe s³awa,
Bohu koleno a khribjet k³oni
Serb, èesæ z kìrlu¹emi jemu zwoni.
Tola ruku toho pos no¾ khudy
Liza, ki¾ na khribjet mìri krudy.
Zacpiwam a hid¼u slìpca, rapsa,
Hdy¾ je z njemu¾nosæu pøi¹o³ na psa. .
D¼iwa¹ so, zo hi¾o bìla w³osy
Mi so, m³ody hdy¾ sym hi¹æe tola!
Ka¾ mróz do ³opjenow blìdosæ nosy,
Tak mje z è³owèim mrózom w³osy bola.
Chce¹ mi èeàwjeñ nadychaæ do lica?
©koda prócy! M³ódnosæ licow has³a
Je mi. M³ódnosæi je zbo¾e pica,
Mi pak bólne borto bìda nas³a.
Daj sej byæ a njeh³adkuj mi èo³o!
Myto nìhdy nam'kam w fa³dow slìd¼e.
Mje je z no¾om pøez wutrobu k³o³o -
Boju so, hdy¾ mysl mi tak zjìd¼e:
"Hdy¾ je roz³amane moje zbo¾e,
Njech te¾ zymnje zlemja moje æì³o;
Tola rjemjenjow by z mojej ko¾e
Ke khostanju narìzaæ so mì³o!"
J. Æi¹inski, "Ze ¾iwjenja".
Dal¹í: