esk tanka - Pta - Srbsk tanka -

182.

Revisor

Wjeselohra w pjeich jednanjach.

V. jednanje, 8. wustup.

Jstwa w domje manosty.

Dotalni a pstmitr (w skoku z wotewrjenym listom w rucy).

Pstmitr:

Spodiwna wc, knjea! Zastojnik, kotreho smy pijeli za revisora, njeje revisor by.

Witcy:

to, njeby revisor?

Pstm.:

adyn revisor, - ja sym to s lista zhoni.

Manosta:

to, to? z kajkeho lista?

Pstm.:

N, z jeho samsneho lista. Pinjesechu ke.mnje na pst list. Pohladnych na adressu - widu: "w Ptrohrode, na pstowskej drzy". Stojach ka zaraeny. Hnydom sej myslach: "Na, zawe je wn na pse njeporjadki nao a pisa to knjeestwu." Wzach list a wotewrich.

M.:

Kak se tola moh?

Pstm.:

Sam njewm kak; peznaturska mc mje zmui. Hio bch kurra zawoa, zo bych list najspnio wotesa; ale wipnos, tajka wipnos mje zaja, kajkeje hie enje zau njejsym. Njemu, njewm, je mi, ka bych njesm! ale ehnje mje, jeno tak ehnje! W jednym wuchu ka bych sya: "N, njewotewri! wotewri sej row!" ale w druhim wuchu mi t w kajki ert epce: "Wotewri, wotewri, wotewri list!" A hdy so zygloweho pjeata dtknych - de mi ka wohe po iach, a hdy bch wotewri - ka by mi krew samjerza, woprawde ld w iach. Rucy mi tepotatej a na woomaj so mi wo pisanjee.

M.:

Ale kak pak se so zwai moh list wotewri, list tajkeje ponomcneje wysokeje wosoby?

Pstm.:

Haj, tu pak ti, zo wn ani ponomcny njeje, ani wysoka wosoba!

M.:

toha myslie, to je?

Pstm.:

Ani Jan, ani Jakub; ert w, to je!

M. (rozhorjeny):

Kak ani Jan, ani Jakub? Kak sme wy rjec, zo njeje ani Jan, ani Jakub, a hie te ert w, to je? Ja was do khdka...

Pstm.:

t? wy?

M.:

Haj, ja!

Pstm.:

Mae krtkej rucy!

M.:

Wse wy, zo sej moju dowku bjerje, zo budu ja sam wulki mu, zo mu was runy pu do Sibirskeje psa?

Pstm.:

Ach, Aritono Antonowio! Do Sibirskeje to je doha noha! Ja wam radi preitam. Knjea! smm list peita?

Witcy:

itaje, itaje!

Pstm. (ita):

"Khwatam i zdli, luby Tepikino, kajke so ze mnu diwy stawaju. Ducy po puu je mje wsty wyk pkow do ista wukutli, tak zo chcye mje hosenca hio do kdy tykny da; ha nadobo cye msto diwajo na moje ptrohrdske woblio a moju drastu mje za revisora pija. A ja ntko pola manosty bydlu, wyiwam dobry as, wjeru so ka mutlika ped jeho onu a dowku, jeno zo njewm, z kotrej bych zapoa - myslu prjedy s maeku, dokel ta je, ka so zda, ke wemu hotowa. Dopomina so, kak mj so bdioj, kak smj z przdneho wobjedowaoj, a kak mje raz tn konditor za korna hrabny, hdy bch nto poprjancow na doh jendelskeho krala zjd? Ntko wzo je wo nawopak! Witcy mi pouja, kelko chcu. Hotowi Hansowje: pukny so ze smchami moh. Ja wm, ty do nowin pisa: pi raz wo nich, zo so pismowstwu njezhubja. Z prnja: manosta - hupc, ka wslik..."

M.:

To njeje mno! To tam njestoji.

Pstm. (pokazuje list):

itaje sam!

M. (ita):

"Ka wslik". Njeje mno! to se wy sam pisa.

Pstm.:

Kak bych ja to pisa mh?

Artemij Filipovi:

itaje!

Luka Luki:

itaje!

Pstm. (dale ita):

"Manosta - hupc, ka wslik..."

M.:

Helski drao! dyrbie to hie wospjetowa! Wako tam te bjez toho stoji.

Pstm. (ita dale):

Hm... hm... hm... "ka wslik. Pstmitr je te dobra dua. (Zastawa cita.) N, tu wn wo mni te njepistojnje pisa.

M.:

N, itaje!

Pstm.:

Ale k omu to?

M.:

N, ertowske injenje, hdy chcee ita, tu itaje! itaje wo!

Art. Fil.:

Dowoe, ja peditam. (staja sej nawoi a ita): "Pstmitr je cyle na suownika Michejowa spodobny, potajkim zawse te ibak a wopic -"

Pstm.: (k posuchastwu):

N, te proso, pukow je hdny, dale nio!

Art. Fil. (dale ita):

"Dohladowa bohumiych wusta... a... a..." (zajika so).

Korobkin:

Ale to se pesta?

Art. Fil.:

Njeitomne pismo... nimo toho wide, zo je wn njekniomnik:

Kor.:

Daje mi! Ja mam, myslu, lpej woi. (Bjerje pismo.)

Art. Fil. (njedawa pisma):

N, tuto msto me so wuwostaji, ale tam dale so ita hodi.

Kor.:

Ale dowole, ja to wuitam.

Art. Fil.:

Ja wak mu te ita; dale je wo jasnio pisane.

Pstm.:

N, wo itaje! wak je prjedy te wo itane byo.

Witcy:

Daje jemu, Artemijo Filipowio, tn list! (Korobkinej.) itaje!

Art. Fil.:

Hnydom. (Dawa pismo.) Tu dowole... (zakrywa z porstom.) Wottal itaje. (Witcy pistupuja k njemu.)

Pstm.:

itaje, itaje! hupos, wo itaje!

Kor. (ita):

Dohladowa bohumiych wustawow Zemjanica je hotowe swinjo w cankatej khapje.

Art. Fil. (k pihladowarjam):

Saby rozumk! Swinjo w cankatej khapje! hde je swinjo w cankatej khapje?

Kor. (ita dale):

"ulski dohladowa wn za kobokom wonja."

Luk. L. (k pihladowarjam):

Bh moj swdk, koboka ani do huby bra njejsym.

Amos Fedorovi(w stronu):

Bohu dak, z najmjea wo mni njepisa.

Kor. (ita):

"Sudnik..."

Am. Fed. (w stronu):

A tola pisa!... (Wte.) Knjea, ja myslu, list je dohi. A to budemy tajkile ertowy njerjad ita!

Luk. L.:

N.

Pstm.:

N, itaje!

Art. Fil.:

N, hio itaje!

Kor. (pokrauje):

"Sudnik Lapkin-apkin je najhri moveton..." To je zawte franczske sowo.

Am. Fod.:

A ert w, to rka! Bych sebi hie lubi da, hdy by rkao jeno jebak, ale me by, te nto hre.

Kor. (pokrauje ita):

"Ale hewak je to hospodliwy a dobroduny lud. Boemje, luby Tepickino. Ja sam chcu so po twojim pikade z pismowstwom zabra. Wostude je, brate, tajkele iwjenje, sknnje, te dua za swojim prawom ada. Widu, zo so dyrbju z nim wysokim zabra. Pisaj mi do saratowskeje gubernije, a wottud do wsy Podkaiowski. (Wobroa list a ita adresu.) Zboordnemu, wjeleesenernu panu Janej Wasiljewiej Tepikinej, w Ptrohrode na pstowskej drozy, iso sydom a dewjedezate, na dworje, tei poskhod na prawo."

Jedna nska:

Kajki njewoakowany poswar!

M.:

Tn je mje kncowa a skncowa! Morjeny sym, morjeny, domorjeny! Nio njewidu! swinjace ryda widu msto wobliow, a dale nio... Wre mi jeho, naspjet s nim! (Macha z ruku.)

Pstm:

Wre, ale kak! Ja sym w dobrej mysli konjacemu pikaza, zo by jemu najlpu trjku da; a ert je mje napjera, zo sym te dalim pstowym stacijam tak porui.

Korobkinowa ona:

To pak su woprawde bjezpikadne maty!

Am. Fed.:

Ha, djas a Juda, knjea! wote mnje je sebi ti sta rublow poi.

Art. Fil.:

Wote mnje te ti sta rublow.

Pstm. (zdychuje):

Och, te wote mnje ti sta rublow.

Bobinski:

Wot naju s Ptrem Iwanowiom esdesat, lubi ludo!

Am Fed. (jako by njemoh zapimny, rozmachuje z rukomaj):

Kak pak be mno, knjea? Praje mi, kak smy so mhli tak wukutli da?

M. (bije so do oa):

Kak sym ja, kak sym ja so rza da, ja stary hupak? Rozum sym, hupy boran, zhubi... Ticei lt w zastojnstwje; ani jedyn pekupc, ani jedyn dodawael njeje zamohl mje wobudi; ibakow pemo ibakow sym jeba, tajkich liakow a poslecarjow, koti bchu hotowi wn swt wobkradny, sym na lp wodi. Toch gubernatorow sym wojeba! to gubernatorow! (macmywi z ruku) njeje hdno wo nich re...

Hana Andrejewna:

Ale to njeme by, Antonko: wn d je so z Marku slubi...

M. (rozzobjeny):

Slubi! Slpc - tn je so i slubi! Pilze mi na woi ze slubom!... (w samych zobach). Tu hladaje, hladaje wn swt, wo kesijanstwo, witcy hladaje, kak je manosta wobudeny. Nadawaje jemu hupakow, hupakow tomu staremu amacej! (Hrozy sebi samomu z pjasu.) Ech, ty, wole! Tajkeho hwika, tajkeho lapaka sy za waneho owjeka m! A wn sebi ntko po cyym puu rjenje klinkota da! Roznjese po wm swe tu stawiznu. Njeje dos, zo bude wm k smcham, - nadede s nkajki pisak, mrak a staji e do keklije! Kak to boli! ese a mjena njelutuje, a witcy buda so z rjehotom smje a z rukomaj placa. omu so smjee, smjee so sebi samym! Ech, wy!... (Ze zobami zaskakuje.) Ja bych wch tych mrakow! Hu, mracy, liberalni poklei! ertowe symjo! Do suka bych was wch zwjaza, na muku bych was roztok wch, a ertej, do zakow zwusypa, do apki!... (Zahanja so z pjasu a bije z pjekom wo podohu.) - (Po krtkim mjelenju): Dotal njemu k sebi pi. Haj zawse, chce-li Bh khosta, wozmje owjekej prjedy rozum. N, to be w tym wokomiku na revizora podobne? Nio! Ani na mauk spodobny njeb - ale z dobom witcy: revisor, revisor! tha je prni rjek, zo je wn revisor? Wotmowe!

Art. Fil. (zbha rucy):

Haj kak je so to stao, njemu rozjasni, a byrnje mje zabili. ma je nam iwjenje wzaa, tu mu je djas z hele pinjes,

Am. Fed.:

Ale t je zapoa, - t: tutaj hlcaj! (Pokazuje na Dob. a Bob.)

Bob.:

N, n, ja nic! ja njemyslach...

Dobinski:

Ja hewak nio...

Art. Fil.:

Wzo, wy.

Luk. L.:

So rozumi. Wj pribetaj ka bjez rozuma zhosenca: "Pij je, pij a pjepai..." Rjaneho ptaka staj naoj!

M.:

Rozumi so, wj kleskarjej manskej, zeenej poklataj!

Art. Fil.:

Zo by waju ertwza z waju revisorom a kleskami.

M.:

Jeno po mse so ahataj, nikoho na pokoj njewostajitaj, ebotakaj poklataj! Blady pedawataj, krtkowopunej srcy!

Am. Fed.:

Poklataj mazuchaj!

Luk. L.:

Koanej apcy!

Art. Fil.:

Krokawskej abje! (Witcy jeju wotstupja.)

Bob.:

Bh swdk, to ja njejsym by, ale Ptr Iwanowi.

Dob.:

N pak, Ptrje Iwanowio, wy se tola prni to...

Bob.:

Ale n, wy se prni by.

Posldni wustup. Dotalni a stranik.

Stranik:

Zastojnik, ki je po wosebitej pikazni z Ptrohroda pij, ada was hnydom k sebi. Wn je w hosencu zasta.

(Wuraene sowa porauja ka z byskom wch. Zwuk pesapjenja zleci na raz onam ze rta; cya hromada z dobom pooenje pemeniwi wostawa w skamjenjenju.)

Nmy wobraz.

Manosta stoji wosrjeda ka slop z rozpestrjenymaj rukomaj a z howu znak. Na prawej stronje jeho o'na a dowka k njemu zhnutej; za nimaj pstmitr ka same praenko, wobroeny k ludom: za nim Luka Luki ka wbohe atko; za nim na samej zadnej snje ti knjenje, jena k druhej pikonjena, hoso, ze samym wusmenjom na manostecow hladajcy. Na lwej stronje maosty: Zemjanica, nakoniwi howu nto na bok, ka by na nto sucha; za nim sudnik z rozdrjenymaj rukomaj, jako by so chcy do zemje zwjes a rozdajiwi hubu, ka by zahwizda chcy abo rjec: "Tu ma, wowka, to je swjateho Jurija!" Za nim Korobkin wobroiwi so do ludu ze zandelenym wckom a na manostu jrje mikajo; za nim cyle zady Dobinski a Bobinski, wupestrwi jedyn k druhemu rucy, rozdajiwi hubu a rozdrwi na so woci. Druzy hoso stoja ka stopy. Skoro podra minuty skamjenjena hromada takle stoji. Zawk so pui.

N. Gogol; z ruiny pe. M. Nawka.

zpt na obsah - Dal: Kak je so stao, zo sym serbski nawukny