|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Wjeselohra w pjeæich jednanjach.
Jstwa w domje mì¹æanosty.
Dotalni a póstmi¹tr (w skoku z wotewrjenym listom w rucy).
Póstmi¹tr:
Spod¼iwna wìc, knje¾a! Zastojnik, kotreho¾ smy pøijeli za revisora, njeje revisor by³.
W¹itcy:
©to, njeby³ revisor?
Póstm.:
®adyn revisor, - ja sym to s lista zhoni³.
Mì¹æanosta:
©to, ¹to? z kajkeho lista?
Póstm.:
Nó, z jeho samsneho lista. Pøinjesechu ke.mnje na póst list. Pohladnych na adressu - wid¼u: "w Pìtrohrod¼e, na póstowskej drózy". Stojach ka¾ zara¾eny. Hnydom sej myslach: "Na, zawì¹æe je wón na pósæe njeporjadki na¹o³ a pisa to knje¾eàstwu." Wzach list a wotewrich.
Mì¹æ.:
Kak sæe tola moh³?
Póstm.:
Sam njewìm kak; pøeznaturska móc mje zmu¾i. Hi¾o bìch kurìra zawo³a³, zo bych list najspì¹ni¹o wotes³a³; ale wæipnosæ, tajka wæipnosæ mje zaja, kajkeje¾ hi¹æe ¾enje zaèu³ njejsym. Njemó¾u, njewìm, je mi, ka¾ bych njesmì³! ale æehnje mje, jeno tak æehnje! W jednym wuchu ka¾ bych s³y¹a³: "Nì, njewotewri! wotewri¹ sej row!" ale w druhim wuchu mi ¹tó wì kajki èert ¹epce: "Wotewri, wotewri, wotewri list!" A hdy¾ so zygloweho pjeèata dótknych - d¼ì¹e mi ka¾ woheñ po ¾i³ach, a hdy¾ bìch wotewri³ - ka¾ by mi krew´ samjerz³a, woprawd¼e lód w ¾i³ach. Rucy mi tøepota¹tej a na woèomaj so mi w¹o pisanje¹e.
Mì¹æ.:
Ale kak pak sæe so zwa¾iæ moh³ list wotewriæ, list tajkeje po³nomócneje wysokeje wosoby?
Póstm.:
Haj, tu ¹pak tèi, zo wón ani po³nomócny njeje, ani wysoka wosoba!
Mì¹æ.:
©toha mysliæe, ¹to je?
Póstm.:
Ani Jan, ani Jakub; èert wì, ¹to je!
Mì¹æ. (rozhorjeny):
Kak ani Jan, ani Jakub? Kak smìæe wy rjec, zo njeje ani Jan, ani Jakub, a hi¹æe te¾ èert wì, ¹to je? Ja was do kh³ódka...
Póstm.:
©tó? wy?
Mì¹æ.:
Haj, ja!
Póstm.:
Maæe krótkej rucy!
Mì¹æ.:
Wìsæe wy, zo sej moju d¼owku bjerje, zo budu ja sam wulki mu¾, zo mó¼u was runy puæ do Sibirskeje pós³aæ?
Póstm.:
Ach, Aritono Antonowièo! Do Sibirskeje to je do³ha noha! Ja wam rad¹i preèitam. Knje¾a! smìm list pøeèitaæ?
W¹itcy:
Èitajæe, èitajæe!
Póstm. (èita):
"Khwatam Æi zd¼ìliæ, luby Tøepièkino, kajke so ze mnu d¼iwy stawaju. Ducy po puæu je mje wìsty wy¹k pì¹kow do èista wukutli³, tak zo chcy¹e mje hosæencaà hi¾o do k³ódy tyknyæ daæ; haè nadobo cy³e mìsto d¼iwajo na moje pìtrohródske woblièo a moju drastu mje za revisora pøija. A ja nìtko pola mì¹æanosty bydlu, wy¾iwam dobry èas, wjeræu so ka¾ mutlièka pøed jeho ¾onu a d¼owku, jeno zo njewìm, z kotrej bych zapoèa³ - myslu prjedy s maæeàku, dokel¾ ta je, ka¾ so zda, ke w¹emu hotowa. Dopomina¹ so, kak ¹mój so bìd¼i³oj, kak smój z prózdneho wobjedowa³oj, a kak mje raz tón konditor za kornaà hrabny, hdy¾ bìch nì¹to poprjancow na do³h jend¼elskeho krala zjìd³? Nìtko wìzo je w¹o nawopak! W¹itcy mi po¾èuja, kelko¾ chcu. Hotowi Hansowje: puknyæ so ze smìchami moh³. Ja wìm, ty do nowin pisa¹: pi¹ raz wo nich, zo so pismowstwu njezhubja. Z prìnja: mì¹æanosta - h³upc, ka¾ wóslik..."
Mì¹æ.:
To njeje mó¾no! To tam njestoji.
Póstm. (pokazuje list):
Èitajæe sam!
Mì¹æ. (èita):
"Ka¾ wóslik". Njeje mó¾no! to sæe wy sam pisa³.
Póstm.:
Kak bych ja to pisaæ móh³?
Artemij Filipoviè:
Èitajæe!
Luka Lukiè:
Èitajæe!
Póstm. (dale èita):
"Mì¹æanosta - h³upc, ka¾ wóslik..."
Mì¹æ.:
Helski draèo! dyrbiæe to hi¹æe wospjetowaæ! W¹ako tam te¾ bjez toho stoji.
Póstm. (èita dale):
Hm... hm... hm... "ka¾ wóslik. Póstmi¹tr je te¾ dobra du¹a. (Zastawa citaæ.) Nó, tu wón wo mni te¾ njepøistojnje pisa.
Mì¹æ.:
Nì, èitajæe!
Póstm.:
Ale k èomu to?
Mì¹æ.:
Nì, èertowske èinjenje, hdy¾ chceæe èitaæ, tu¾ èitajæe! Èitajæe w¹o!
Art. Fil.:
Dowo³æe, ja pøedèitam. (staja sej nawoèi a èita): "Póstmi¹tr je cyle na s³u¾ownika Michejowa spodobny, potajkim zawìsæe te¾ ¹ibak a wopi³c -"
Póstm.: (k pos³uchaàstwu):
Nó, te proso, pukow je hódny, dale nièo!
Art. Fil. (dale èita):
"Dohladowaà bohumi³ych wusta... a... a..." (zajika so).
Korobkin:
Ale ¹to sæe pøesta³?
Art. Fil.:
Njeèitomne pismo... nimo toho wid¼eæ, zo je wón njeknièomnik:
Kor.:
Dajæe mi! Ja mam, myslu, lìp¹ej woèi. (Bjerje pismo.)
Art. Fil. (njedawa pisma):
Nì, tuto mìsto mó¾e so wuwostajiæ, ale tam dale so èitaæ hod¼i.
Kor.:
Ale dowolæe, ja to wuèitam.
Art. Fil.:
Ja w¹ak mó¾u te¾ èitaæ; dale je w¹o jasni¹o pisane.
Póstm.:
Nì, w¹o èitajæe! w¹ak je prjedy te¾ w¹o èitane by³o.
W¹itcy:
Dajæe jemu, Artemijo Filipowièo, tón list! (Korobkinej.) Æitajæe!
Art. Fil.:
Hnydom. (Dawa pismo.) Tu dowolæe... (zakrywa z porstom.) Wottal èitajæe. (W¹itcy pøistupuja k njemu.)
Póstm.:
Èitajæe, èitajæe! h³uposæ, w¹o èitajæe!
Kor. (èita):
Dohladowaà bohumi³ych wustawow Zemjanica je hotowe swinjo w cankatej khapje.
Art. Fil. (k pøihladowarjam):
S³aby rozumèk! Swinjo w cankatej khapje! hd¼e je swinjo w cankatej khapje?
Kor. (èita dale):
"©ulski dohladowaà w¹ón za kobo³kom wonja."
Luk. L. (k pøihladowarjam):
Bóh moj swìdk, kobo³ka ani do huby bra³ njejsym.
Amos Fedoroviè(w stronu):
Bohu d¼ak, z najmjeñ¹a wo mni njepisa.
Kor. (èita):
"Sudnik..."
Am. Fed. (w stronu):
A tola pisa!... (Wótøe.) Knje¾a, ja myslu, list je do³hi. A ¹to bud¼emy tajkile èertowy njerjad èitaæ!
Luk. L.:
Nì.
Póstm.:
Nì, èitajæe!
Art. Fil.:
Nì, hi¾o èitajæe!
Kor. (pokraèuje):
"Sudnik Lapkin-Æapkin je najhór¹i moveton..." To je zawìtæe francózske s³owo.
Am. Fod.:
A èert wì, ¹to rìka! Bych sebi hi¹æe lubiæ da³, hdy by rìka³o jeno jebak, ale mó¾e byæ, te¾ nì¹to hór¹e.
Kor. (pokraèuje èitaæ):
"Ale hewak je to hospodliwy a dobrodu¹ny lud. Bo¾emje, luby Tàepickino. Ja sam chcu so po twojim pøik³ad¼e z pismowstwom zabìraæ. Wostud³e je, bratøe, tajkele ¾iwjenje, skónènje, te¾ du¹a za swojim prawom ¾ada. Wid¼u, zo so dyrbju z nìèim wysokim zabìraæ. Pisaj mi do saratowskeje gubernije, a wottud do wsy Podkaæi³owski. (Wobroæa list a èita adresu.) Zbo¾oródnemu, wjeleèesæenernu panu Janej Wasiljewièej Tøepièkinej, w Pìtrohrod¼e na póstowskej drozy, èis³o sydom a d¼ewjeæd¼ezate, na dworje, tøeæi poskhod na prawo."
Jedna ¾ónska:
Kajki njewoèakowany poswar!
Mì¹æ.:
Tón je mje kóncowa³ a skóncowa³! Morjeny sym, morjeny, domorjeny! Nièo njewid¼u! swinjace ryd³a wid¼u mìsto woblièow, a dale nièo... Wróææe mi jeho, naspjet s nim! (Macha z ruku.)
Póstm:
Wróææe, ale kak! Ja sym w dobrej mysli konjacemu pøikaza³, zo by jemu najlìp¹u trójku da³; a èert je mje napjera³, zo sym te¾ dal¹im póstowym stacijam tak poruèi³.
Korobkinowa ¾ona:
To pak su woprawd¼e bjezpøik³adne ¹maty!
Am. Fed.:
Ha, djas a Juda¹, knje¾a! wote mnje je sebi tøi sta rublow po¾èi³.
Art. Fil.:
Wote mnje te¾ tøi sta rublow.
Póstm. (zdychuje):
Och, te¾ wote mnje tøi sta rublow.
Bobèinski:
Wot naju s Pìtrem Iwanowièom ¹esæd¼esat, lubi lud¼o!
Am Fed. (jako by njemoh³ zapøimnyæ, rozmachuje z rukomaj):
Kak pak bì¹e mó¾no, knje¾a? Prajæe mi, kak smy so móhli tak wukutliæ daæ?
Mì¹æ. (bije so do èo³a):
Kak sym ja, kak sym ja so rìzaæ da³, ja stary h³upak? Rozum sym, h³upy boran, zhubi³... Tøiceæi lìt w zastojnstwje; ani jedyn pøekupc, ani jedyn dodawaæel njeje zamohl mje wob¹ud¼iæ; ¹ibakow pøemo ¹ibakow sym jeba³, tajkich li¹æakow a posleñcarjow, kotøi¾ bìchu hotowi w¹ón swìt wobkradnyæ, sym na lìp wod¼i³. Tøoch gubernatorow sym wojeba³! ©to gubernatorow! (mac³myw¹i z ruku) njeje hódno wo nich rìèeæ...
Hana Andrejewna:
Ale to njemó¾e byæ, Antonko: wón d¼ì je so z Marku slubi³...
Mì¹æ. (rozz³objeny):
Slubi³! Slìpc - tón je so æi slubi³! Pøilìze mi na woèi ze slubom!... (w samych z³obach). Tu hladajæe, hladajæe w¹ón swìt, w¹o køesæijanstwo, w¹itcy hladajæe, kak je mì¹æanosta wob¹ud¼eny. Nadawajæe jemu h³upakow, h³upakow tomu staremu ¹ama³cej! (Hrozy sebi samomu z pjasæu.) Ech, ty, wole! Tajkeho hwi¾ka, tajkeho lapaka sy za wa¾neho è³owjeka mì³! A wón sebi nìtko po cy³ym puæu rjenje klinkotaæ da! Roznjese po w¹ìm swìæe tu stawiznu. Njeje dosæ, zo bud¼e¹ w¹ìm k smìcham, - nadeñd¼e só nìkajki pisak, ¹mórak a staji æe do keklije! Kak to boli! Èesæe a mjena njelutuje, a w¹itcy bud¼a so z rjehotom smjeæ a z rukomaj placaæ. Èomu so smìjeæe, smìjeæe so sebi samym! Ech, wy!... (Ze z³obami zaskakuje.) Ja bych w¹ìch tych ¹mórakow! Hu, ¹móracy, liberalni pokleæi! èertowe symjo! Do suka bych was w¹ìch zwjaza³, na muku bych was rozto³k³ w¹ìch, a èertej, do zakow zwusypa³, do èapki!... (Zahanja so z pjasæu a bije z pjeñkom wo pod³ohu.) - (Po krótkim mjelèenju): Dotal njemó¾u k sebi pøiñæ. Haj zawìsæe, chce-li Bóh khostaæ, wozmje è³owjekej prjedy rozum. Nó, ¹to bì¹e w tym wokomiku na revizora podobne? Nièo! Ani na ma³u¹k spodobny njebì - ale z dobom w¹itcy: revisor, revisor! ©tóha je prìni rjek³, zo je wón revisor? Wotmo³wæe!
Art. Fil. (zbìha rucy):
Haj kak je so to sta³o, njemó¾u rozjasniæ, a byrnje¾ mje zabili. Æma je nam ¾iwjenje wza³a, tu æmu je djas z hele pøinjes³,
Am. Fed.:
Ale ¹tó je zapoèa³, - ¹tó: tutaj hólcaj! (Pokazuje na Dobè. a Bobè.)
Bobè.:
Nì, nì, ja nic! ja njemyslach...
Dobèinski:
Ja hewak nièo...
Art. Fil.:
Wìzo, wy.
Luk. L.:
So rozumi. Wój pribì¾e¹taj ka¾ bjez rozuma zhosæenca: "Pøijì³ je, pøijì³ a pjep³aæi..." Rjaneho ptaèka staj na¹³oj!
Mì¹æ.:
Rozumi so, wój kleskarjej mì¹æanskej, ze³¾enèej poklataj!
Art. Fil.:
Zo by waju èertwza³ z waju revisorom a kleskami.
Mì¹æ.:
Jeno po mìsæe so æahataj, nikoho na pokoj njewostajitaj, ¹æebotakaj poklataj! Blady pøedawataj, krótkowopu¹nej srócy!
Am. Fed.:
Poklataj mazuchaj!
Luk. L.:
Ko¾anej èapcy!
Art. Fil.:
Krokawskej ¾abje! (W¹itcy jeju wotstupja.)
Bobè.:
Bóh swìdk, to ja njejsym by³, ale Pìtr Iwanowiè.
Dobè.:
Nì pak, Pìtrje Iwanowièo, wy sæe tola prìni to...
Bobè.:
Ale nì, wy sæe prìni by³.
Stra¾nik:
Zastojnik, ki¾ je po wosebitej pøikazni z Pìtrohroda pøijì³, ¾ada was hnydom k sebi. Wón je w hosæencu zasta³.
(Wura¾ene s³owa pora¾uja ka¾ z b³yskom w¹ìch. Zwuk pøes³apjenja zleci na raz ¾onam ze rta; cy³a hromada z dobom po³o¾enje pøemeniw¹i wostawa w skamjenjenju.)
Nìmy wobraz.
Mì¹æanosta stoji wosrjed¼a ka¾ slo³p z rozpøestrjenymaj rukomaj a z h³owu znak. Na prawej stronje jeho ¾o'na a d¼owka k njemu zhnutej; za nimaj póstmi¹tr ka¾ same pra¹enèko, wobroæeny k lud¼om: za nim Luka¹ Lukiè ka¾ wbohe ¾atko; za nim na samej zadnej sæìnje tøi knjenje, jena k druhej pøik³onjena, hosæo, ze samym wusmì¹enjom na mì¹æanostecow hladajcy. Na lìwej stronje mì¹æañosty: Zemjanica, nak³oniw¹i h³owu nì¹to na bok, ka¾ by na nì¹to s³ucha³; za nim sudnik z rozdrjenymaj rukomaj, jako by so chcy³ do zemje zwjesæ a rozdajiw¹i hubu, ka¾ by zahwizdaæ chcy³ abo rjec: "Tu ma¹, wowka, to je swjateho Jurija!" Za nim Korobkin wobroæiw¹i so do ludu ze zand¼elenym wóckom a na mì¹æanostu jìrje mikajo; za nim cyle zady Dobèinski a Bobèinski, wupøestrìw¹i jedyn k druhemu rucy, rozdajiw¹i hubu a rozdrìw¹i na so woci. Druzy hosæo stoja ka¾ sto³py. Skoro po³dra minuty skamjenjena hromada takle stoji. Zawì¹k so pu¹æi.
N. Gogol; z ru¹æiny pøe³. M. Nawka.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Kak je so sta³o, zo sym serbski nawukny³