|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
W zahim gotiskim srjed¼owìku wìdomostne ¾iwjenje bì zjednoæene w universitych; universitne wustawy bìchu z najrjeñ¹im kæìwom duchowneje d¼ì³awosæe tamni¹ich èasow, bìchu podobne studni ¾iwjenja, z kotreje¾ ¾órle¹e wokøewjaca woda mudrosæe. Do³he lìta Bo³onja a Pariz ze swìtos³awnym rjadom swojich wucerjow a z wulkej lièbu wuèownikow zybole¹tej so z nazdala cy³emu europskemu swìtej ka¾ jasnej hwìzd¼e na zmróèenym wobzoru; do Bolonje khwatachu prawiznicy, do Pariza theologojo ze w¹elakich, haj samo z najdal¹ich stron. Hi¹æe pøi kóncu srjed¼owìka w lìæe 1495 w Parizu je so lièi³o 15000 studentow, z tutych pak be znajmjeñ¹a 9000 wukrajnych. W Nìmcach a pow¹itkownje w srjed¼nej Europje do³hi èas universitnych zarjadowani njeznajachu; jeno¾ w "nìmskim Romje", t j. w Kolnje kæìje¹e theologiske "studium generale" w kló¹tromaj dominikanow a franciskanow: prìnja teju ¹ulow je swoju s³awu doby³a pøez Alberta Wulkeha a Toma¹a z Aquina, druha pak pøez nic mjenje wustojneho Dunsa Scota; do nìmskeho Roma pøiæahowachu èeàpaæ wokøewjenje ze studnje mudrosæe nie jeno¾ m³od¼ency ze w¹elakich nìmskich krajinow, ale te¾ ze ©otiskeje, ©wjedskeje a Danskeje. Do³ho bì¹e Köln z jenièkim ¾or³om wìdomosæow za Nìmsku a susodne kraje, znajmjeñ¹a na theologiskim polu. Hakle w Prazy so srjed¼ XIV. lìtstotka prìnje pruhi swìtla roz¹ìrjachu. Wukub³any pod francózskim wliwom Karl Luxemburski, kral èìski a romsko-nìmski kej¾or, je w tutym mìsæe roz¹ìrja³ duchowne a wumje³ske ¾iwjenje, pøejasnjene z idealom romanskeje kultury. Za pøetwarjenje pra¾skeje domskeje cyrkwje je wón wubjerneho francózskeho wumje³ca Matiasa z Arrasa pøiwo³a³; hród na Hradèanach je natwari³ na podobu pari¾skeho Louvra, hród pak na Karl¹tejnje na podobu bam¾oweho hrada w Avignonje. Basnik Petrarca je jako hósæ na Karlowym dworje pøebywa³ w lìæe 1356; nì¹to prjedy prebywa¹e tam te¾ znaty Cola di Rienzi. W lìæe 1348 bu pra¾ska universita za³o¾ena, prìnja a najstar¹a we w¹itkich s³owjanskich a nìmskich krajach pow¹itkownje. Bórzy potom susod Karlowy, Kazymìr Wulki, kral pólski, w Krakowje w lìæe 1364 universitny wustaw na podobu boloñskeje a padowskeje university do ¾iwjenja zawo³a. Na tajke wa¹nje w pìsæenju wìdomostneho ¾iwjenja bratrowskaj s³owjanskaj narodaj a krajej pøesæì¾e¹taj nìmski; w tym èasu, hdy¾ hi¾o pra¾ska universita kæìje¹e a krakowska do ¾iwjenja stupi, dospo³ne universitne wustawy njebìchu hi¹æe znate w Nìmskej.
W tamnym èasu w¹itke ludy w kuljturnych pomìrach hladachu na køesæanstwo jako na wulku swójbu, statne a narodne mjezy njerozd¼ìlowachu hi¹æe lud¼i z tajkimi to³stymi murjemi suroweho h³d¼enja ka¾ je to d¼ensa. Wukrajne studium njebì¹e ze zad¼ìwkom, ale dospo³nje dosaha¹e k dospìæu wy¹sich cyrkwinskich a politiskich zastojnistwow we wótèinje. Nìmscy pøikhad¼achu rad¼i studowaæ do Krakowa a nimale w¹itke nìmske diecezy sæelechu tam swojich m³od¼encow wukub³anja dla.
Tola pøedew¹im a wosebiæe je so pøi tutym hibanju wobd¼ìli³a mi¹njanska dieceza a pow¹itkownje ³u¾iski a mi¹njanski kraj tam-neho èasa. Na to skutkowachu sobu nìkotre wìste historiske a geografiske pomìry. Bjezdwìlnje bjez wliwa w tutym nastupanju njebì¹e politiske sobu¾iwjenje £u¾icy ze ©lezskej z jedneje strony, z druheje pak æehnje¹e jeje cyrkwinske zjednoæenje z Mi¹nom te¾ Mi¹njanow na tutu stronu. Dale njesmìmy zabyæ, zo hi¾o na pra¾skej universiæe £u¾ièenjo a Mi¹njenjo bìchu k pólskemu narodej pøid¼ìleni. K bohatemu wopytej krakowskeje university ze strony £u¾ièanow a susodnych Mi¹njanow je snano te¾ prino¹owa³a pøipadna wobstojnosæ, zo bì jedyn z prìnich jeje wuèerjow, haj samo z fakultowym dekanom Mik³aw¹ z Budy¹ina. Jeho stojni¹æo, pøi tom swójbne a znajomnostne pomìry su snano druhih krajanow pohnuwa³e a so sta³e z jednym z wjacorych nastorkow k pøebywanju cy³eho rjadu ³u¾isko-mi¹njanskich scholarow, kotøi¾ pøez cy³y XV. a prìnju ¹twóræinu slìdowaceho lìtstotka po starym ³u¾iskopólskim puæu prez Zhorjelc a Wróts³aw khwatachu do krakowskeje ¹ule.
Alfons J. Parczewski, È. M S. 1901.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Serbskim ¾onam