|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
W Parizu, 28. julija 1919.
Lubi serbscy bratra studenæi!
S³awna skhad¼owanka!
Tele rjadki pisajo, nimam hi¹æe powìsæow, haè lìtsa sklad¼owanka bud¼e. Ale wìsæe tola bud¼e. Tohodla sebi dowolu Tebi, s³awna skhad¼owanka, pós³aæ dopis wot tudy, pós³aæ najwutrobni¹i postrow z dobom we mjenje w¹ìch tych swìrnych pøeæelow S³owjanow bratrow, kotrych¾ wutroba so hori za swojeho Benjamina, ki¾ su nam podali pomocnu ruku a kotrych¾ duch a wliwa po³na zamo¾nosæ d¼ì³ataj za dok³adne wuswobod¼enje na¹eje serbskeje narodnosæe.
Bratra studenæi, smy na puæu k narodnej swobod¼e. Nìtko je na nas a pøedew¹ìm na Was, Wy kæìjaca m³od¼ina, Wy] nad¼ija pàichodnych ³ìp¹ich èasow, èasow zakæìwanja wulkeho S³owjanstwa, zo sæe hódni nastawaceho wulkeho èasa, èasa serbskeje swobody.
Wy dyrbiæe dale twariæ na tym, ¹to¾ nastawa. Wy nìtko dyrbiæe hromad¼iæ w¹u rozpró¹enu serbsku inteligencu. Wy dyrbiæe krajinu wot kraj³ny, wjesku wot wjeski pøepytaæ a slìd¼iæ za kó¾dym studowacym, ki¾ je syn serbskeje maæerje! ®adna móc, ¾adne pjero njesmì so nam pominyæ. Wy dyrbiæe zamóc, zo kó¾dy studowacy Serb so stupi pod Wa¹u korhoj. Lubosæ hory pøesad¼a, a Wa¹a m³odostna zahoritosæ za na¹u drohu maæeànu rìè dyrbi njemó¾ne zmó¾niæ. Mamy njedostatk na duchownych mocach. Najwobdarjeni¹i synojo serbskeho ludu, kotøi¾ maja pokhilenje k studijam, dyrbja so poswjeæiæ duchownym powo³anjam kó¾deje dru¾iny. Za tajkimi mocami slìd¼æe a nam je mjenujæe. Wulke pra¹enje pøichoda bud¼a rozrisowaæ naj¾iwi¹e duchowne mocy. D¼ak bud¼ Bohu! Serbski narod, strowy na æìle a na du¹i, mó¾e nam tele mocy poskiæeæ. Z Wa¹ich rjadow ma wtik³³ad¼eæ na¹a aristokratija, aristokratija ducha a initiativy.
Nowy èas nastawa. Hrubej nasylnosæi a nawalnosæi je so z bo¾ej pomocu rjap zlemi³. - W¹ud¼om bud¼æe hódni serbskeho naroda. Kak wjeseli nas, zas³y¹aw¹i, kak hódni synojo a d¼owki na¹e su te, ki¾ nìtko studuja na s³owjanskich ¹ulach. To je za nas pozbìhowace. Wukñæe cuze rìèe, s³owjanske, pøedew¹ìm na francózsku a Jend¼elsku njezabud¼æe. Mó¾u Wam pøerad¼iæ, zo su za Was z pomocu bratrow S³owjanow, mìstna wotewrìne na francózskich a jend¼elskich akademijach. Nuzne je, zo nìkotøi z Was tutej rìèi dok³adnje wobknje¾a. Pøeto¾ na¹e serbske pra¹enje, na¹e narodne prócowanja su zastupi³e do mjezynarodneho zwjazka. Tu Wam bud¼e zale¾eæ po nas zakitowaæ a wutwarjowaæ dobytu serbsku swobodu. Ale wukæìw serbskeje wobdarjenosæe sæelæe na tele so nam. wotewrjace akademije. Sami mjez sobu maæe to rozsud¼iæ, ¹tó bud¼e hódny, tute so Wam wotewrjace mìstna zajimowaæ. A tohodl'a Was wospjetnje nale¾nje namo³wjam, rozsylnjejæe, rozmno¾ujæe Wa¹e rjady. Hd¼e¾kuli¾ na nìkajkej wy¹¹ej ¹uli serbskeho m³od¼enca je, tón ma we Wa¹ich rjadach staæ. Nic samo ña univrersitach, gymnasijach a seminarach slìd¼æe za ródnymi bratrami. Nì, te¾ na pøekupskich, rataàskich, industrielnych, techniskich a w¹ech mó¾nych druhich, slìd¼æe za serbskimi synami, a zahoàæe jich za na¹e, za Wa¹e wysoke idea³e. Prjeè z njerodu, prjeè z pøeradu! ®adna móc so nam zhubiæ njesmì. Ow wulki, krasny za na¹e pomìry, le¾i Serbow pøichod pøed nami, pøed Wami. Ow, bud¼æe hódni tehole wulkeho èasa. Slubæe, nì pøisahajæe wìènu swìru Wa¹emu njezbo¾ownemu, ale drohemu ludej. To bud¼a nìtko korjenje Wa¹eje mocy, Wa¹eho èasneho a duchowneho zbo¾a a pøichoda. Wy dyrbiæe sebi w tymle nastupanju wutworiæ cyle nowe zasady za èesæ a dobre mjeno! Beda tomu, we woèach Wa¹ich, kotry¾ z Wa¹ich rjadow nastupi puæ wotrod¼enca. Jeho mjeno bud¼ na wìènje wuplunjene z Wa¹eho erta. Pøeto¾, ¹tó¾ w tychle èasach wuswobod¼eàskeho bìd¼enja mó¾e wopu¹æiæ korhoj narodnosæe, s³u¹a do wopluska è³owjestwa. M³od¼encojo serbscy, nowy swìt nastawa d¼ensa pøed Wa¹imi a na¹imi woèemi. Èas pøichodny, wo kotrym¾ na¹i narodni wì¹æerjo, na¹i pìsnjerjo, pøedew¹ìm na¹ njesmjertny Æi¹inski, wuhladow¹i we swojim rozswìtlenym duchu skhad¼owace zerja Serbowstwa, je nìtko ducy k nam. Tohodla pøiwo³amy Wam z tych historiskich mìstnow, hd¼e¾ te¾ Serbow wosud so rozsud¼uje: M³od¼encojo, zestawajæe, totøi¾ sæe Wy Serbow nad¼ìja! Lubinej a Blótam prajæe, ¾adosæ synow ³u¾iskich. Serbska krew´ sej k sebi kaza, synojo sæe ³u¾iscy. - Hlejæe, kak Lubin so hi¾o swìtli we rañ¹ich zerjach a te na¹e krasne praserbske B³óta, su na¹e, na¹e tam nowe ¾iwjenje pukoce praserbske. Tohodla njebud¼æe zaspancy, ale rjekojo, hódni swojich serbskich wótcow.
Wa¹ Bart.
Serbske S³owo 1919.
zpìt na obsah 
Dal¹í: S³owjanam