|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Serbscy bratøa! Europski pøewrót je wjele noweho do ¾iwjenja jednotliwych narodow pøinjes³. Wosebje s³owjanske narody su so wuswobod¼ili z cuzeje kwakle. D¼ensa bìd¼imy so jeno¾ my hi¹æe njesprócniwje wo zawìsæenje swojeje narodneje existency. Njedwìlujemy, zo te¾ nam p¾iñd¼e d¼eñ swobody a samostatnosæe; dodawk k mìrowemu wujednanju z Nìmskej wo ¹kiæe cuzych mjen¹inow je z prìnim zak³adom na¹eho dal¹eho d¼ì³a. Twaàmy sej tohodla swoju domowinu, ka¾ su sej ju twarili a pøiprawjeli druhe s³owjanske narody wosebje Èe¹a. A ¹tó je sej wosebite zas³u¾by wo èìsku swobodu a samostatnosæ doby³? Soko³ojo su to byli! ©to je Soko³? Soko³ je towaàstwo, kotre¾ je za³o¾i³ w Prazy w Èechach dr. M. Tyr¹, hdy¾ bì tam zrudno a æe¾ko ka¾ we £u¾icy pod nìmskim knje¾eàstwom. Tyr¹ bì¹e wuèenc, filosof a wjednik Èechow. Bì¹e pózna³, èeho je trjeba, zo by podt³óèeny èìski narod zasy swoju byw¹u swobodu wudoby³. Tyr¹ wìd¼e¹e, zo jeno¾ strowy, sylny, wobrotny a zmu¾ity è³owjek mó¾e swój narodny a ¾iwjeñski nadawk dospo³nje dopjelniæ. Tohodla hromad¼e¹e w æì³ozwuènych towaàstwach èìskich mu¾ow a èìske ¾ony, zo bychu tam swoje æì³o zwuèowali, zo bychu byli w¹itcy sylni a strowi. Pøeto¾ strowota je z najdrohotni¹im pok³adom kó¾deho è³owjeka, staranje wo strowotu a sylnosæ naroda je zawìsæe wótcinstwo. Tohodle rìka zakladne hes³o sokolske: Tu¾my so! (Skruæmy so!) Cy³y na¹ narod ma so skruæowaæ, zo by by³ strowy a sylny. Ale dr. Tyr¹ chcy¹e hi¹æe wjacy; chcy¹e, zo bychu Èe¹a byli narod swobodny a demokratiski, zo bychu so w¹itcy lubowali jako bratøa a sej pomhali. Tohodla njeje w "Sokole" rozd¼ìla mjez knjezom a d¼ì³aæerjom, njeje rozd¼ìla mjez bohatymi a khudymi; tohodla praja sebi w¹itcy Soko³ojo mjez sobu "ty" a rìkaja sej "bratøa". W Sokole njeje politiskich a nabo¾inskich rozkorow. W¹itcy su sebi mni. Jich hes³o je: Swoboda, runosæ, bratrowstwo. W Sokole dyrbimy swój wosobinski zajim stajiæ pod zajim cy³ka, cy³eho naroda, njesmìmy so rozmysleæ, jedna-li so wo wopor na wo³taà wótèiny. Po tym mìjachu so cìscy a ju¾nos³owjanscy Soko³ojo za èas swìtoweje wójny. Z tym pøino¹owachu te¾ k wuswobod¼enju swojeju wótèinow, pøeto¾ mìjachu na mysli heslo: "Ani dobytka, ani s³awy". Soko³ojo prócuja so w¹ak te¾ wo swoju zd¼ì³anosæ. Kruæe njepowalnje kroèa dopredka. Za³o¾eja knihownje, zarjaduja pøedno¹ki, èitaju, wuknu, spìwaju. D¼ì³o hiba z cy³ym swìtom, znadobnja è³owjeka, napjelnja jeho ¾iwjenje z radosæu. Tohodla d¼ì³aju Soko³ojo we w¹ìch wotrjadach è³owjeskeje d¼ì³awosæe. A njespokojeja so z tym, ¹to¾ wìd¼a, ale chced¼a so bóle a bóle wudospo³njeæ. Tu ]e z jich hes³om: Wìèny pohib-wìcna njespokojnosæ, pøecy dale a wy¹e, haè na najwy¹¹i kónc. To je prawid³o jich ¾iwjenja. A pøi tym sæehuja jako h³ownu pøikaznju hajenje dobrych poèinkow - moralnosæe. Dobrych poèinkow a moralny je tón, ki¾ jedna tak, ka¾ rìèi a rìèi tak, ka¾ mysli, ¹tó¾ je mu¾ny, wotewrìny a ¹lachotny. A tajcy lud¼o su te¾ we £u¾icy. Trjeba je jeno¾, zo bychu so tajcy lud¼o zjednoæili do jednotneje organisacije, do jednotnych sokolskich towaàstwow roz¹ìrjenych po cy³ej £u¾icy ze srjed¼i¹æom w s³owjanskim serbskim Budy¹inje. Doprìdka, swìrni Serbja a Serbowki, za³o¾ejæe sokolske jednoty, k wu¾itku nam i cyleho na¹eho naroda!
Sokolski lìtak 1920.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Traæe Serbowstwa