Èeská èítanka - Páta - Srbská èítanka -

214.

Kónc sæeàpnosæe!

Bud¼ sæeàpny, w pokorje daj w¹itko lubiæ
Sej! Serbej rìèi so a rad¼i maznje. -
To zmylk a hañba; wo³am do was raznje,
Z tym zbytk na¹ hi¹æe te¾ so dyrbi zhubiæ!
©to¾ serbske je, to wostañ serbske! Rubiæ
Sej njedaj dale, hewak skónènje wjaznje
Lud cy³y! D¼er¾ so rìèe njebojaznje,
A njedaj dom a p³uh sej z rukow wubiæ!
Lud do³ho dosæ je sæeàpny sta³ a hlada³,
A do³ho dosæ je rnìæ so da³ za b³aznja -
A tak je statok po statku nam spada³. -
Njech sæeàpnosæe je kónc! Njech lud so stupi!
Nic nièo njedaj lubiæ sej! Bud¼ kaznja
Nìt! - Rìzaæ dawaju so jeno¾ h³upi.

J. Æi¹inski, Wysk a stysk.

zpìt na obsah - Dal¹í: List serbskeho studenta ze zajeæa