|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
"Serbskeje rìèe zamo¾enje a khwalbu w ryæeøskim kìrlu¹u" spìwa¹e Jurij Mjeñ, duchowny w Njeswaèid³u. Porjed¼i a wuda A. T. R. Mjeñ, duchowny w Kotecach. W Budy¹inje z Monsowymi pismikami 1806.
Spisowaæel mjenuje najprjedy w¹ìch evangelskich spisowarjow wot Molerja w 16. lìtstotku zapoèinajo a skónèi z delnjo³u¾iskim spisowaæelom Fabricijom a z Leskom. Potom pokroèuje:
Bud¼æe mi witani, dostojni mu¾ojo! Hlej, wa¹e mjena
su ka¾ saronske ró¾e, ka¾ z ranja zernièki, lube
tudy na zemi tym Serbam; tam pak we knjezowym templu
z b³y¹æatym pismikom zaryte krasnje do marmornych sto³pow.
Wy sæe swìt³o lud¼i, a bó¾scy wod¼erjo du¹ow,
twarjerjo wìry, wucerjo prawdy, pastyrjo swìrni,
tró¹tarjo zrudnych, lìkarjo khorych, drozy a lubi
pomharjo k njebju, wìrni a swìrni, ka¾ njesmjertnych jedyn.
Wo ¾ni wy bud¼eæe najwjacy snopow prawdosæe nosyæ;
wjesele wyskaæ, hdy¾ bud¼e wam mzda tych wiñcarjow data;
spìwaæ pøed trónom toh' knjeza, we wìènej radosæi krasnje:
èesæ bud¼, wysokosæ z khwalbu a z modlenjom na¹emu Bohu
wot wìènosæe haè k wìènosæi, halelujah! a hamen!
zpìt na obsah 
Dal¹í: Zajac a mrowja