|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
O mój lub¹i ludo serbski,
Sy ty wusny³, sy ty khory?
Je duch b³azny, zawjed¼eøski
Twoju nohu wjed³ na hory
A æi swìta krasnosæ pokaza³,
Zo by pøed njej ty so zhibowal?
Zo by narodnosæ so slìka³,
Swoju pychu èestnu, rjanu?
Serbski sy ty dotal rìka³ -
Njeèuje¹ ty ranu ¾adnu?
©kruty z morja zymnoh' p³owaja
K serbskim wutrobam so pøi³o¾a.
Hory, do³y, haje, hola,
Serbske mjena hi¹æe no¹a;
Kamjeñ, drjewo, rìki, pola,
Su to poslìdni, ki¾ ko¹a
Pjaty dobrych d¼ìæi serbowskich,
Swìdki serbskich zynkow poslìdnich?
Nì, nì! Lubi bratøa serbscy,
Wótcna rìè pøez hona, prohi
Z wami khod¼i dobyæeøscy,
Zadyn wot was njebud¼ wbohi;
©tó¾ sej kraje serbsku pokrutu,
Wostañ Serb, mìj serbsku wutrobu!
®iwu ha³zu, p³ódnu æìri
Wìrjace to Serbowstwo,
Serb je, ki¾ do serbskoh' wìri,
A sam z toho èesæi so.
©tó¾ so Serbstwa hañbuje,
Nìmskich plantow hódny je.
H. Zejleà, Zhrom. spisy I.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Hólèik ka¾ palèik