|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Móc bo¾a nam nìtk z noweho
To rjane krasne nalìæo
Po zymnym èasu dawa,
Hd¼e¾ zemja, ki¾ be zmjerznjena
So zaso rjenje wupy¹a
A w¹ud¼om rosæe trawa.
Nìtk zaso ¹kowronèk wjesele
So k njebju horje pozbìhnje
A rjany kìrlu¹ spìwa;
Nìtk burski è³owjek z noweho
D¼e zwjeseleny na polo
A k nowym sywam d¼ì³a.
Wsì stomy, ki¾ we zymje tu
Kaz wuskhnjene bjez lisæa su,
Nìtk zelenja so rjenje;
Nìtk zaso kó¾da zahroda
Je ka¾ najrjeñ¹a lilija
Pøez mnohich ¹tomow kæenje.
Nìtk Bóh tón knjez pøez hrimanje
Te¾ zemju zaso roztøase,
Zo p³ódni¹a by by³a,
Ju z æop³ym de¹æom wokøewi
A z mi³ym s³óncom zwjeseli,
Zo dobry p³ód by mì³a.
Nìtk w ¾iwym èasu nalìæa
Te¾ kó¾da waèka wjeso³a
Po swojim wa¹nju d¼ì³a;
Haj cy³e dny so prócuje,
Zo pak, hdy¾ zyma nastanje,
By jìd¼ a byd³o mì³a.
Tu¾ prócuj so te¾, è³owjeèe,
Spomñ, zo to rjane nalìæe
A lìæo zañd¼e ruèe:
Tak zo ma¹ potom najìsæ so
A swoje æop³e bydlenjo,
Hdy¾ zyma pøiñd¼e kruæe.
Haj dzì³aj, luby èlowjeèe,
Za swoje rjane nalìæe,
Tak do³ho, haè sy m³ody;
©tó¾ za m³odosæ je d¼ì³awy,
Ma, hdy¾ je stary, hubjeny,
W¹ak d¼ì³a krasne p³ody.
A pøi tym pak te¾ pomysl' sej,
Hdy¾ na zemi tu zachodnej
Je w¹o tak krasne, rjane:
Kak tola wjele krasni¹e
Je njebjo - bo¾e bydlenje,
Wot Boha zhotowane.
Te¾ na¹ duch jónu zawìsæe,
Hdy¾ derje na¹ èas wu¹o³ je,
Tam wìènje bydliæ bud¼e.
Du¾ sprawna du¹a wjesel so,
Bud¼ sæeøpliwa a pøeæeàp´ w¹o,
Hdy¾ køi¾ æe trjechi w¹ud¼e.
Haj zraduj te¾ a wjesel so,
Ty sprócniwy køi¾no¹erjo,
Te¾ za tebje w¹o kæìje;
A hladaj k njebju z wjeselom,
Tam je na¹ wótcny kraj, na¹ dom,
Tam na¹ duch zbó¾nosæ zmìje.
Pìtr M³yñk, Hórnikowa Èitanka.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Kozakaj