Èeská èítanka - Páta - Srbská èítanka -

42.

Serbow bitwy pod Lubinom

Do bitwy

Rapak zno¹a wot wjeèora
Na hona so ³u¾iske,
Njestra¹i joh' lìsna hora
Ani do³y h³uboke.
Woth³ós zrudnoh' rapanja
Po Serbach so rozlìha.
Za rapakom stra¹nje æehnje
Cuzych wójsko pøemócne
Cìmna mróèel powoblehnje
Mjezy zemje serbskeje;
Hrozy z krutym njezbo¾om
Na¹im wótcam z wotroèstwom.
Na w¹ì strony pósli njesu
Zrudnu powìsæ po kraju,
W polu horka, delka w lìsu
Do bitwy w¹o wo³aju:
"Bratøa, hona wótcowske
Z wótrym mjeèom ¹kitajæe!"
Stó¾ krew´ serbsku w ¾i³ach èuje,
Swìt³u bróñ sej wopasa,
Ryzy konja posed³uje,
Z lubymi so rozd¼ìla,
M³od¼enc, wótc, starc ¹ed¼iwy
Do bitwy je hotowy.
Hd¼e¾ tam woko³ lubinskeje
Hory soko³ zlìtuje,
We slìbornych ¾o³mach Sprewje
Jasne køidja wobhladuje:
Tam so Serbja skhad¼uja,
Khorhowje jich zmahuja.
Hnìw w¹ìm ducha pozbìhuje,
Z woèow khrob³osæ p³omjeni,
Sylna ruka zapøimuje
Mjeè, ki¾ w nó¾nach za¹æerèi.
Twoji Serbja, £u¾ica!
Strach a bojosæ njeznaja.
Na njebju so s³ónco khowa
W mróèelach krew´ èerwjenych,
Mnohich do æìmneho rowa
Wita w pruhach b³y¹æatych.
Tola Serb so wjeseli
Smjeræe za kraj wótèinski.

Po bitwje

Zas so s³ónèko za horami
Lìsojtymi dokhowa,
Mróèele pak z njewjedrami
Jasnosæ jeho pøikryja.
Æìmnosæ nócna po zemi
Èorne køid³a roz¹ìri.
Njemdry wichor wuje w holach,
Drìje lisæo ze ¹tomow,
Po krwawnych je nosy polach -
Mortwym Serbam zrudny row!
Sama Sprewja slìborna
®arowajo pluskota.
Æe¾ki hrimot k rowu zwoni,
Jasny b³yskot pøewod¼a;
Æmowe njebjo sylzy roni,
Krwawne rany wop³oka,
Kotre¾ smjeræ su pøinjesli
Serbam za kraj wótèinski.
Posyte je ze æì³ami
Njezbo¾owne bitwi¹æo.
Bóh tón njebì ze Serbami;
Padnychu jich kralojo!
Z nimi bì, so nad¼ìja
Z kó¾dej' du¹e zhubi³a.
Khroble Serbja wojowachu
za s³awu a swobodu,
Wótre mjeèe zejhrawachu
Njepøeæelam k njezbo¾u!
Doñ¾ njej' pøemóc njesmìrna
Wutrobitosæ pøemoh³a.
Pod horu tam rowy ryja,
Ze ¾elniwym zdych'wanjom.
Mortwych bratrow z pjer¹æu kryja.
B³yskot jasny z hrimotom
Krwawne polo wobswìæi,
Zahrjebanych poèesæi.
Kralow mortwych donjesechu
Wysoko pak na horu.
Z kamjenjemi pok³ad¼echu
Rowy, ludej k znamjenju:
Kak su dali wótcowje
Za Serbowstwo ¾iwjenje!
K ranju won so zybole¹e
Hwìzda jasna na njebju,
Z nad¼ìju zas posylnje¹e
Serbow zrudnu wutrobu:
Pøichodnosæ zo pøinjese
Rjeñ¹e èasy zbo¾owne.

Mik³aw¹ Cy¾, Hórnikowa Èitanka.

zpìt na obsah - Dal¹í: Wucho abo kurjatko