|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Ja pak khuda syrotka
Nimam ¾andh' pøeæela.
W¹itcy lud¼o na mnje su,
Bjez winy mje hid¼a tu.
Maæ ta je mi wumrì³a,
Nana '¹æe mam ¾iweho.
Ja chcu s³u¾iæ mojom' knjezej,
Chcu jom' swìrnje d¼ì³aæi.
Wón b'd¼e wìsæe na mnje hladaæ
A mi pomhaæ z nuzy w¹ej.
Hólcy so na kwas hotowachu,
Swoje sej koniki sed³owachu.
Swoje sej wotrohi pøipinachu,
Do runoh' pola so zjìzd¼owachu.
Rapaki wy¹e nich zlìtowachu,
Na nich tak ¾ad³awje rapachu.
Rapaki wy¹e nich zlìtowachu,
Wulke jim njezbo¾e wì¹æachu:
Zo jim nawo¾enja z konja padny,
Zo sej ¹iju a h³owu zrazy.
Prìnje to hono tam pøejìd¼echu,
Z konja prec pad ¼e jim nawo¾enja.
Z konja pøec pad¼e jim nawo¾enja,
Swoju sej ¹iju a h³owu zrazy.
Prìni króæ zwony so zazwonichu,
Njewjesta poèa so swatow pra¹eæ:
"Hd¼e maæe mojeho nawo¾enju,
Zo tu jow nihd¼e mjez wami njej?"
"W nowej je komorje nawo¾enja,
Swoju sej hotuje lindyr drastu."
Druhi króæ zwony so zazwonichu,
Njewjesta poèa so dru¾kow pra¹eæ:
"Hd¼e maæe mojeho nawo¾enju,
Zo tu jow nihd¼e wón mjez wami njej'?"
"W nowej je komorje nawo¾enja,
Wón sej swój swìt³y mjeè pøipasuje."
Tøeæi króæ zwony so zazwonichu,
Njewjesta poèa so bra¹ki pra¹eæ:
"Hd¼e maæe mojeho nawo¾enju,
Zo tu jow nihd¼e wón mjez wami njej'?"
"Z konja je padny³ twój nawo¾enja,
Swoju sej ¹iju a h³owu zrazy³."
"Torhajæe ze mnje tu lindyr drastu,
Bì³e te p³achty mje wod¼ìwajæe.
Zo budu ¾arowaæ lìtko a d¼eñ
W zelenym wìna¹ku ke m¹i khodziæ,
W zelenym wìna¹ku ke m¹i khod¼iæ,
Na swojoh' lubeho njezabywaæ!"
Z Hórnikoweje "Èitanki".
zpìt na obsah 
Dal¹í: Pøisaha budy¹inskich serbskich mì¹æanow z druheje po³ojcy 15. lìtstotka