|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Hdy¾ my Serbja na swojich wótcow d¼akownje spominamy a jich zas³u¾by wo serbski lud a serbsku rìè wobnowjamy, zawìsæe na¹ Abraham Brancel abo Frencelius njebud¼e poslìdni, kotremu¾ na¹a serbska wutroba horcy d¼ak èuje. Hi¾o jeho nan, Micha³ Brancel, duchowny w Budestecach, "pøisporjeà serbskeje wìry", ka¾ jemu Serbjo swojeho èasa rìkachu, bì mu¾, ki¾ Serbowstwo horcy lubowa¹e a bì haè do poslìdnjeho wokomika horliwy d¼ì³aæeà we w¹ìm serbski lud a serbsku rìè nastupacym. Ale wjele wy¹e nad nana wustupi syn; wón bì prìni, ki¾ Serbstwo ze serbskej narodnej lubosæu wopøija a w s³owjanskej mysli je wo¾iwi; a haèrunje¾ hi¾o sto lìt w rowje spi, a ¾adyn serbski spisowaæel dostojneho pomnika jemu njestaja, kotry¾ wón wjac dy¾li ¹tó druhi zas³u¾a, tola wopomnjeæe tutoho krasneho serbskeho mu¾a èas ¾iwjenja za swój lud a swoju narodnosæ wojowaceho w serbskich wutrobach haè dotal njeje zahiny³o, ale jeho zas³u¾by su hi¹æe pøipóznawane mjez nami.
Abraham Brancel so narod¼i 19. novembra 1656 we wjescy Kóz³ach, hd¼e¾ bì jeho nan duchowny samsny, ki¾ nimale cy³y nowy zakoñ abo testament do serbskeho pøe³o¾i. Jako m³od¼enc pøiñd¼e na¹ Abraham do Budy¹ina na "wulku ¹ulu", t. j. gymnasij a pozd¼i¹o do Wittenberka na "wysoke ¹ule", t. j. uniwersitu, hd¼e¾ so najbóle wuknjenju theologiskich wìdomosæow a starych a nowych rìèi poda. Po skónèenju swojich studijow bu Brancel w lìæe 1684 za duchowneho do Huski a dwì lìæe potom do ©unowa pola Bernarjec powolany. Tu napisa wón swoje najkrasni¹e pisma, tu skónèi te¾ swoje Serbowstwu woprowane ¾iwjenje 21. jannuara l. 1740; potom hdy¾ bì ¹ìsæ a pjeæd¼esat lìt by³ horliwy s³u¾obnik we winicy bo¾ej a ¹ìsæd¼esat lìt na wuznaæu serbskeje a druhich s³owjanskich rìèow d¼ì³a³. W tymle do³him èasa spisa wjele dobrych a wuèenych knihow1; najwosebni¹e jeho pisma lì¾a hi¹æe njeæi¹æene we ³u¾iskich knihownjach a ma³o je tych, kotøi¾ bychu wa¾nosæ tutych zwjet¹a hobrskich d¼ì³ow znali. - Tøoje je, ¹to¾ my tudy wo nim wuprajiæ smìmy; Brance³ bì prìni wuèeny Serb, bì prìni Serbos³owjan, bì prìni panslawista.
Mósak K³osopólski, Jutnièka 1842.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Bo¾e sedle¹ko