|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Hdy¾ je pola serbskich wjesnjanow khory smjeræi blizko, po³o¾a jeho we jstwje na nowu s³omu, kotra¾ je z p³achtu wod¼ìta, ale ze ¾adnym spódnim posle¹æom. Hdy¾ mrìje, wotewrja pøitomni wokno a powoèinja jstwine durje a poklaknyw¹i wuspìwaju æichi wótèena¹. Nìtk posæelu po æì³owu ¾onu, kotra¾ æì³o wumyje a po mó¾nosæi bórzy te¾ zwobleka a wupy¹i. Woda, z kotrej¾ bu æì³o wotmyte, wuliwa so tu a tam do keàka, zo ju ptaèk woblìtuje; a s³oma, na kotru¾ bì æì³o po³o¾ene, njesmì nihd¼e do æmoweho pøiñæ. Bì-li wotemrìty z pèo³arjom, dóñd¼e bórzy nìchtó do pèolenca, zaklepa na kó¾dy ko³è a wozjewja jeho smjeræ z tymi s³owami: "Pèo³ki, stawajæe, wa¹ hospodaà je so miny³", abo po delnjo³u¾isku: "Pèo³ki, stawaj¶o, wa¹ góspodaà jo humàe³!" Æì³owa ¾ona prosy potom pøeæelow, znatych a wjesnych lud¼i na pøewod¼enje. Druhd¼e no¹a gmejnsku heju abo kwakulu dwór wot dwora abo èorny kij. Ka¾ do³ho je æì³o w domje, je w¹itko po mó¾nosæi z æicha a te¾ pola wobeju susodow. Tehdom so njem³óæi, drjewo so njeruba, skót so njepøaha. W ¾arowanskim domje su husto smjertne kìrlu¹e s³y¹eæ. Wjeèor pøikhad¼eja susod¼a a pøeæeljo, zo bychu zrudnych zmerowali. Wjecor pøed pohrjebom pøiñd¼e wy¹e tychle, z kó¾deho domu we wsy znajmjeñ¹a jedyn na "pusty wjeèpr", a tu spìwaja so zhromadnje kìrlu¹e haè do nocy. Æì³o z kitelom wobleèene le¾i w ka¹æu z wysokim wìkom, na kotre¾ so w nìkotrych wsach sekera k³ad¼e. Na pohrjebnym dnju pøikhad¼eja pøewod¼erjo w ¾arowanskich drastach, a dostanu piwo abo ¹kleñèku palenca. Najbli¾¹i pøeæeljo pojìd¼a we jstwje. Hdy¾ so æì³o z domu njese, dawa so domjacemu skotej pica, zo by njele¾a³. Je-li pohrjebni¹æo w druhej wsy, dowjezu tam æì³o z deskowanym wozom a w Delnjej £u¾icy z rjeblowanym. Kó¾da wjes ma najbóle swoju "mortwu kupku" z kónc wsy, hd¼e¾ ¾arowanski æah zastawa, a pøewod¼erjo wuspìwaju wótcena¹; katólscy pak pozastanu najbóle pola tøoch swjatych køi¾ow. W nìkotrych krajinach najbli¾¹i ¾arowacy pøi tychle modlitwach ani w bo¾im domje tehdom k³obuk njezejimaja, dokel¾ njesmìd¼a swoje z wysoka ¾arowanje pøetorhnyæ. Njedaloko pohrjebni¹æa staji so ka¹æ na mary, hd¼e¾ duchowny ze spìwarjom napøeæo pøiñd¼e. Hdy¾ je modlitwa abo kìrlu¹ dospìwany, pozbìhnu no¹erjo ka¹æ a njesu jón k rowu. Wosebity rowaà njeje w¹ud¼om, ale ryæe rowa d¼e po gmjenje woko³o, tak jzo dwaj mu¾ej je wobstarataj. Wóz, na kotrym¾ bu æì³o sem dowjezene, a kó¾dy stólc, na kotrym¾ bì ka¹æ sta³, le¾i potom najbóle doma jedyn d¼eñ powróæeny, zo by mortwy lìpje wotpoèowa³. Najbli¾¹i zawostajeni æiskaju po dokonjenju cyrkwinskich modlitwow horstku abo tøi pjer¹æe do rowa a "mìra" so do rowa pu¹æi. Potom podawaju so pøewod¼erjo do cyrkwje. Pola katólskich du bli¾¹i z pøeæelstwa pøi bo¾ej m¹i ze zaswìæenej swìèku woko³o wo³tarja. Pola evangelskich spìwa so pohrjebny kìrlu¹ a duchowny ma rìè a èita bìh ¾iwjenja. We wjele wosadach pøizamka so temu hi¹æe "dobra nóc", to rìka prìdaà praji w mjenje zemrìteho kó¾demu pøiwuznemu, susodam, kmótram, dobroæelam a pøeæelam bo¾emje a to kó¾dy króæ z mjenowanjom mjena, d¼akuje so za wopokazanu lubosæ a w¹o pøeæelstwo a pøeje za to kó¾demu w¹itko dobreho. Skónènje je modlitwa a kìrlu¹. Po skónèenych kem¹ach poklaknu pøeæeljo zasy na row, mjez tym zasypany, a wuspìwaju wótèena¹; bli¾¹i pøiwuzni èinja to pøez cy³y ¾arowanski èas, hdy¾ do cyrkwje nimo du. Na row postaji so pak køi¾, pak druhi wopomnik, abo pøi ¹ulskich d¼ìæoch hnydom po pohrjebje wjele ma³ych køi¾ikow, kotre¾ sobu¹ulerjo a sobu¹uleàki darichu. Po pohrjebje zhromad¼eja so pøiwuzni najbóle hi¹æe w ¾arowanskim domje k hosæinje, pøi kotrej¾ husto na wotemrìteho "na bo¾ej prawd¼e" spominaju. Tu a tam pomodla so doma na tym mìstnje hd¼e¾ je æì³o sta³o, a wobzamknu cy³u pohrjebnu swatocnosæ z kìrlu¹om. - Zarowanje abo ¾a³owanje z³o¾uje so po blizkosæi pøiwuznistwa abo swakowstwa k zemrìtemu. D¼ìæi ¾aruja star¹eju a star¹ej swoje d¼ìæi lìto a nì¹to pøez lìto, bratrow a sotry ¾aruja zawostajeni wósomnaæe njed¼eli, swakow a swakowe, wujow a æety ¹twóræ lìta. H³uboke ¾arowanje traje ¹tyri njed¼ele a w tym èasu njesmì nichtón jich drasty a druhe jich wìcy trjebaæ. Te¾ njesmì w tym èasu w ¾arowacym domje ³uh d¼ì³any byæ, ani so p³at z ³uhom pariæ, tola pak smì so bjez ³uha p³okaæ.
®arowanska drasta wobstoja nìtko pola mu¾skich jeno¾ w tym, zo so nièo pisaneho abo èeàwjeneho njewob³ekaju. ®ónske ¾aruja w bì³ej p³achæe, kotra¾ je w Hornjej £u¾icy z jednoho krucha a wot h³owy haè k nohomaj dosaha. Najbóle hi¹æe maju na èole bì³u ¹lebjerdku - nìtko w "polu" jeno¾ tule - a w holi bì³y podhubnik (podgubnik). Jako po³ ¾arowanja je woko³o Mu¾akowa p³achta haè do kolen, na ramjenjomaj (nic na h³owje) wotpoèowaca, a ¹lewjeà t. r. na papjeru zwite na¹krobjene rubi¹ko na khapje (mìcy). W nìkotrych stronach Delnjeje £u¾icy p³aæi to za cy³e ¾arowanje. W Blótach pak wobstoja ¾arowanska drasta z dweju kruchow æeñkeho p³atu. Wjet¹i delni kruch wobdawa ¾iwot a je na pasu pøipinjeny, a ma³y horni, ki¾ so te¾ tam pøityknje, dawa so na h³owu, tak zo ju a cy³y horni d¼ìl ¾iwota a po spodobanju te¾ woblièo zawod¼ìwa. Mjez tym zo w druhich stronach jeno¾ najbli¾¹e zawostajene w tej bì³ej ¾arowanskej drasæe khod¼a, na³o¾uja ju w B³ótach nimale w¹itke pøewod¼eàki. Za cuzbnika je to spod¼iwnje swjatoèny zaæi¹æ, hdy¾ nìkotre èo³my z tajkimi bì³ymi wosobami wobsad¼ene p³uwaæ wid¼i na rozd¼ìlenej Sprjewi, abo hdy¾ je po dwu a ze zrudnym druhdy zakrywanym woblicom poma³u na pohrjebni¹æo kroèiæ wohlada.
Hórnikowa Èitanka. Po J. E. Smolerju.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Ptaèi kwas