|
- Páta | - Srbská èítanka | - |
Runje¾ su Serbja jeno¾ ma³y lud, dha mjez nimi tola dwoje wìry wuznaæe knje¾i. Wobej wuznaæi meje¹tej dotal swój wosebity prawopis; a rozd¼ìl teju prawopisow ma³y njebì¹e. Z toho pøiñd¼e, zo protestantojo katolske knihi èitaæ a zrozumiæ njemó¾achu, a katólscy nic protestanske. Dokel¾ pak smy nìtko w¹itcy w nawìd¼itosæi a rozswìtle tak daloko, zo jedyn druhemu wjacy wìry njewutyknjemy, a dokel¾ smy póznali, zo kó¾de rozkhad¼enje serbskim nale¾nosæam ¹kod¼i a zo mó¾e Serbowstwo jeno¾ w pøezjednosæi luda duchownje so rozwijeæ a rozkæìwaæ, tohodla su so mu¾ojo wobeju wuznaæow w tym zjednoæili, zo by so nowy prawopis postaji³ a wot wobeju wuznaæow na³o¾owa³, tak ¼o by kó¾da wudata kniha kó¾demu Serbej wu¾itna by³a. Tak je tute nowe wa¹nje pisanja, tutón nowy prawopis nasta³, kotry¾ je na pow¹itkowne s³owjanske prawid³a za³o¾eny a so sk³adny abo analogiski mjenuje. Tohodla, serbscy krajenjo, njewotwlakujæe so tutoho prawopisa! Pøez njón, jeno¾ pøez njón mó¾emy zjednoæenju na¹ich Serbow a rozkæìwanju jich duchowneho ¾iwjenja spomó¾ni byæ. Njepraj nichtó: To su nowinki!" pøeto¾ na starym mìstnje njemó¾emy pøecy stojo wostaæ. Njepraj nichtó: "Tón prawopis je æe¾ki!" Wón je pøi na³o¾enju ma³eje prócy ló¾¹i haè stary. Wulka sy³a na¹ich wuèenych je jón z wutrobnej radosæu powita³a, a wy, ki¾ jón dotal njejsæe póznali, pøimajæe so jeho z najlìp¹ej wolu! Wopomñæe, zo chcemy zjednoæeni za nawìd¼itosæ na¹eho rad wuknjaceho ludu d¼ì³aæ.
Do s³owjanskeje rìènicy, a wosebje do s³owjesow, je Èech Dobrovský najprìni swìt³o pøinjes³, kotre¾ na¹ krajan dr. Pìtr Jórdan we swojich rìèniènych spisach roz¹ìrja, na èo¾ tudy d¼akownje spominamy.
Dr. Kø. B. Pful. Èas. Maæ. Serb. 1848.
zpìt na obsah 
Dal¹í: Serbski rych³opis